Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je danes izrazil zadovoljstvo, da so po državni regulaciji drobnoprodajnih cen za gospodinjstva in male poslovne odjemalce položnice za elektriko za september nižje kot za oktober. Navedel je dva primera gospodinjskih odjemalcev, pri katerih se je položnica znižala z 69 na 49 evrov ter z 39 na 33 evrov. Hkrati je opozoril, da navedbe, da imamo v Sloveniji eno najvišjih cen električne energije v Evropi, ne držijo.

Borzne cene niso enake tistim, ki jih plačajo končni odjemalci

Borznih cen električne energije, še posebej posameznih produktov, ne gre zamenjevati s cenami za končne odjemalce, ob nekaterih medijskih prispevkih, ki navajajo “napačne podatke o Sloveniji kot državi z eno najvišjih cen električne energije v Evropi“, opozarja ministrstvo za infrastrukturo. Cene za preskrbo končnih odjemalcev določajo dobavitelji in so odvisne od mnogih dejavnikov. Poleg specifik trgovanja v Evropi so to med drugim borzne strategije dobaviteljev in njihove strategije nakupovanja in prodaje potrebnih količin za svoj nakupni oz. prodajni portfelj, v torkovi objavi piše ministrstvo.

“Borzne cene zelo nihajo, se spreminjajo, medtem ko prodajne cene dobaviteljev nihajo malo oziroma skoraj nič. Cilj odjemalcev je stabilna in čim nižja cena. In cilj dobaviteljev je, da to odjemalcem tudi ponudijo, saj si želijo pridobiti ali obdržati odjemalca. Vpliv trenutnih borznih cen na cene, ki jih odjemalci plačujejo, ni zvezen. Borzna nihanja se v določeni meri lahko odražajo pri npr. letnih pogodbah z velikimi odjemalci, medtem ko pri pogodbah za nedoločen čas pri gospodinjskih odjemalcih te povezave običajno ni,” pravijo in dodajajo, da končni računi za elektriko poleg stroška za energijo nenazadnje vključujejo še omrežnino in prispevke.

Zato je treba pri takšnih in drugačnih meddržavnih primerjavah izjemno previden, poudarjajo. “Edino merilo za primerjave cen za preskrbo končnih odjemalcev med državami so verificirani podatki evropskega statističnega urada Eurostat,” navajajo.

Slovenija je pod povprečjem EU

Podatki Eurostata kažejo, da je bila cena slovenske domače proizvodnje v avgustu letos po indeksu rasti od leta 2015 pod povprečjem EU, maloprodajne cene, ki vključujejo vse davke in dajatve, pa v prvi polovici leta 2022 za gospodinjstva 139 evrov na megavatno uro (MWh), kar Slovenijo uvršča v spodnjo tretjino držav članic z najcenejšo elektriko, za industrijo pa 193 evrov na MWh, kar Slovenijo uvršča v spodnjo polovico držav članic z najcenejšo elektriko.

Pri trgovanju z električno energijo na energetskih borzah gre po pojasnilih ministrstva za različne produkte in različne vrste trgovanja – tako časovno, krajevno kot funkcijsko. Borzne cene se npr. za dan vnaprej v vsej Evropi nenehno neprekinjeno spreminjajo. Včasih so višje v Franciji, včasih v Nemčiji, največkrat pa so najvišje v Italiji, pravijo na ministrstvu in pojasnjujejo, da je Evropa razdeljena na t. i. cenovne cone, poroča STA.

Letni prihranek 240 evrov?

Kumer je sicer danes izrazil zadovoljstvo, da so po državni regulaciji drobnoprodajnih cen za gospodinjstva in male poslovne odjemalce položnice za elektriko za september nižje kot za oktober. Navedel je dva primera gospodinjskih odjemalcev, pri katerih se je položnica znižala z 69 na 49 evrov ter z 39 na 33 evrov.

Ob tem je predstavil račun večjega dobavitelja električne energije, ki je v septembru imel višjo oziroma približno enako porabo, a je odjemalec – tipični slovenski gospodinjski porabnik – plačal manj kot meseca prej, in sicer 30 odstotkov manj. Letni prihranek tako znaša 240 evrov.