Že dve leti je tega, odkar smo v Sloveniji sprejeli uredbo o uvrstitvi konoplje v II kategorijo, po kateri je omogočena uporaba v medicinske namene. Bolniki bi tako lahko konopljo dobili na recept, a se to v realnosti bolj malo – če sploh – izvaja. Zdravniki konoplje ne poznajo, prejeli niso niti kakšne brošure, da bi se izobrazili o učinkih, o predpisanih količinah ali o boleznih, za katere bi jo lahko predpisovali. Kako je mogoče, da imamo v državi sprejeto uredbo, ki je noben ne upošteva? V stranki Pirati, kjer že tretje leto predlagajo nov zakon o legalizaciji tudi v rekreativne namene, so mnenja, da so za slednje krive zlasti birokratske blokade in dejstvo, da so se nekateri izvrševalci zakona postavili v vlogo odločevalcev.

Zdravniki brez ustreznega znanja, kdo jih bo nadomestil?

“Problematika neizvajanja obstoječe zakonodaje je v Sloveniji že dolgo težava, kot enega iz razlogov lahko navedemo tudi poplavo novih zakonov in podzakonskih aktov, njihovo število v Sloveniji vsako leto strmo raste,” za Maribor24 odgovarjajo iz Piratske stranke. Rastko Križančič, nekdanji profesor na mariborski Srednji šoli za oblikovanje, ki je povsem spremenil svojo poslovno pot in se s poslovalnico v avstrijskem Murecku pričel ukvarjati z vzgojo podtaknjencev konoplje, meni, da zdravniki niti ne premorejo tovrstnega znanja, gre namreč za preobsežno področje:

Za predpisovanje konoplje bi potrebovali posebne strokovnjake, ki so podkovani o kanabinoidih, recimo jim kar kanabinoidologi,” se pošali.

V posamezni rastlini je namreč kar več kot 140 kanabinoidov, bioflavonoidov in terpenov, ki zares učinkovito delujejo le skupaj – v sinergiji. Križančič je tako mnenja, da so posamezna sintetiziranja v namen pridobitve najbolj znane učinkovine thc povsem brez pomena, saj ima sam zase thc komaj kaj učinka.

FOTO: Herbs and More, Facebook

Prevajali bi zastarelo konvencijo, kateri se obeta temeljit preobrat

 “Na polju ureditve legalizacije in regulacije konoplje se vsako leto okoli aprila pojavljajo stranke, ki navzven prikazujejo zavzemanje za ureditev področja,” povedo Pirati o nenadnem zanimanju strank za regulacijo konoplje. In res, pred dnevi je na pobudo Levice Odbor RS za zdravstvo razpravljal o usodi nesojene odločbe o legalizaciji konoplje v medicinske namene. Rezultat? Razprava je pripeljala do popolnoma neučinkovitega sklepa. Posebni medresorski skupini zunanjega ministrstva so naložili, da imajo kar celo leto časa, da zagotovijo vsebinsko ustrezen slovenski prevod enotne konvencije o mamilih iz leta 1961. Prevod, ki so se ga odločevalci držali kot pijanec plota, je bil namreč napačen. Pa tudi če ga naposled uspejo pravilno prevesti v roku 365 dni, nima slednje prav nobene teže. Zakaj, Svetovna zdravstvena organizacija (avtorica konvencije iz leta 61’) je že pred tedni napovedala spremembo zastarelega tolmačenja konoplje. Prvič po letu 1961 nameravajo to konstantno demonizirano rastlino ustrezno kategorizirati in jo iz četrte kategorije, ki je rezervirana za najnevarnejše substance, premakniti v prvo. Na Ministrstvu za zdravje s tem očitno še niso seznanjeni.

V Avstriji cele hale odraslih rastlin, država z davki pobere milijone

Poslovna pot Rastka Križančiča, Slovenca, ki je zaradi zakonske urejenosti tega področja prodajalno s podtaknjenci moral odpreti v Avstriji, se je pričela s hudimi zdravstvenimi težavami, a pomagal si je prav s konopljo. Pove, da mu je ta izkušnja odprla oči in povedla na pot vzgajanja te čudežne rastline tudi za druge. Zaslužek, ki je sledil, je bila le posledica, ne pa tudi povod za ukvarjanje s tem poslom. Zaupa nam, da posel cveti, pa četudi je tovrstnih trgovin, ki ponujajo konopljine podtaknjence po celotni Avstriji, več kot 300, država si pa zadovoljno mane roke, saj se vanjo preko davkov izlivajo milijoni evrov. Tudi Pirati ugotavljajo, da bi Slovenija z legalizacijo preko davkov lahko pridobila vsaj 15 milijonov. Razna avstrijska podjetja si lastijo cele hale odraslih rastlin, ki jih prodajajo v tujino ali pa farmacevtskim družbam – kot za naš osrednji mariborski medij pojasni Križančič, je avstrijska zakonodaja glede gojenja konoplje namreč edinstvena v Evropi, saj omogočajo vzgajanje rastlin do cvetenja, pa vendar je ne smejo uporabljati za omamljanje. To ne velja le za podjetja, pač pa tudi fizične osebe.

Sedaj pravica do genetskega križanja rastlin le v rokah Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru

Križančič kaže navdušenje zlasti do genetskega eksperimentiranja s križanjem konoplje, ki ga izvaja skupina strokovnjakov, zaposlenih v njegovem podjetju. V Sloveniji ima tovrstno pravico le ena inštitucija, in sicer Biotehniška fakulteta v Ljubljani. Razlaga, da je najtežje v poslu ohranjanje zdravja rastlin in omogočanje optimalnih pogojev za rast. Slednji bi bili v Sloveniji z našo prstjo in ozračjem odlično izpolnjeni. Navsezadnje je bilo na območju Jugoslavije v 60ih letih prejšnjega stoletja  neverjetnih 70.000 hektarjev te vsestranske rastline, kar za skoraj trikrat presega količino konoplje, trenutno vzgojene na ozemlju celotne Evropske unije. In kako bi Križančič reguliral trg, če bi imel to možnost?

V Avstriji je trg reguliran, tukaj pa je zgolj “črn”

“Rastlina ima psihoaktiven učinek in pomembna je njena zavestna raba. Konoplja lahko res reši ogromno težav. Jaz bi jo dovolil v rekreativne namene, ampak z ustreznimi varovalkami. Nekateri konopljo uporabljajo kot neko “berglo” v življenju oziroma se nanjo vselej zanašajo. Sem torej za zavestno legalizacijo,” komentira Križančič, ki to zdravilno rastlino globoko ceni, a se zaveda možnosti konzumiranja z napačnimi nameni. Tako razume omahovanje Slovenije pri sprejemu tako pomembnega koraka. Pa vendar, črn trg s konopljo v Sloveniji že cveti, v Avstriji pa je slednji državno reguliran. In kdo od tega pobere več?