Vlada bo z ukrepi v danes uveljavljeni uredbi o dinamični zamejitvi cene elektrike za večje odjemalce ter v dveh zakonih, ki naj bi ju v četrtek poslala v DZ in med drugim omogočata subvencioniranje stroškov za elektriko, podjetjem zagotovila konkurenčne cene, pravi infrastrukturni minister Bojan Kumer.

“Z uredbo, ki danes že velja, želimo nasloviti visoke cene nekaterih dobaviteljev za srednje velika in velika podjetja ter ostale odjemalce. S tem smo želeli poslati jasen signal, kakšne so lahko najvišje dovoljene cene za naše gospodarstvo,” je glede uredbe o določitvi mehanizma oblikovanja cene električne energije za poslovne odjemalce v izjavi za medije danes v Ljubljani dejal minister.

Predvidevajo tudi subvencije za leto 2023

V pripravi sta tudi dva zakona. Po prvem, ki ga pripravlja gospodarsko ministrstvo, bodo podjetja med drugim lahko deležna subvencije za stroške elektrike v letu 2023, pri čemer bo subvencija višja, če bodo podjetja zmanjšala porabo.

V drugem, ki ga pripravlja infrastrukturno ministrstvo, pa bodo med drugim opredeljeni ukrepi, dogovorjeni na evropski ravni, za zmanjšanje porabe elektrike v vršnih urah in za pobiranje prispevkov od izjemnih dobičkov, in sicer pri proizvajalcih elektrike ter pri predelovalcih surove nafte in zemeljskega plina. V zakonu bo tudi podlaga za regulacijo cene toplote iz daljinskega ogrevanja ter subvencioniranje nakupa lesnih peletov in proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov.

“Celoten paket zakonodaje bo zagotovil, da bodo imela slovenska podjetja cene, ki bodo konkurenčne cenam v celinskem delu Evrope, na katerega se na podlagi včeraj sprejete uredbe referiramo,” je dejal minister.

Podjetja so po njegovih besedah sicer v zelo različnih položajih, kar se tiče zakupa elektrike za leto 2023. Nekatera so del elektrike že zakupila, nekatera tega še niso storila, nekatera so jo zakupila po višjih, nekatera po nižjih cenah. Vsa bodo upravičena do pomoči po zakonu gospodarskega ministrstva, bodo pa tista, ki bodo pogodbe za leto 2023 sklenila po današnji uveljavitvi uredbe do konca leta, deležna še dinamične zamejitve cen navzgor.

Energetsko intenzivno podjetje, ki bi v letu 2023 zmanjšalo porabo na 70 odstotkov porabe iz leta 2021, bi lahko z vsemi pomočmi ter ustrezno razporejenim odjemom med visoko in nizko tarifo prišlo tudi do povprečne cene 130 evrov na megavatno uro, če bi se upoštevale cene na nemški borzi EEX na 28. november, je primer navedel minister.

Glede visokih ponudb, ki s jih podjetja dobivala po tistem, ko je vlada porabnike pozvala, naj se začnejo z dobavitelji dogovarjati za zakup elektrike za leto 2023, je povedal, da gre za različne primere. Nekatera podjetja so dobila ponudbe, primerljive s cenami v celinskem delu Evrope, večinoma pa so bile ponudbe višje, je priznal. Opozoril je tudi, da mehanizem, da je cena ob količinsko večjem zakupu nižja, ne velja več.

Premier Robert Golob je sredi novembra, potem ko je v začetku oktobra gospodarstvo pozval, naj s sklepanjem pogodb o dobavi energentov za leto 2023 še počaka, dejal, da je nastopil pravi trenutek za sklepanje pogodb. “Svetovali smo jim, naj se znova obrnejo na trg, iščejo ponudbe. Sedaj, ko smo ceno zamejili z referenco na prave borzne cene, je pravi čas, da najdejo dobavitelja in produkt, ki jim bo zagotavljal najboljšo možno ceno,” je danes dejal Kumer.

Glede plina je povedal, da bosta v zakonu gospodarskega ministrstva zajeta tudi plin in para, da so pa cene plina trenutno bolj znosne kot cene elektrike. Če bodo pa tudi cene plina eskalirale, bi lahko tudi pri tem energentu uporabili enake mehanizme, kot so jih pri elektriki, je dodal.