Predsednik vlade Robert Golob in madžarski premier Viktor Orban sta se po skupnem kosilu v Mariboru popoldne v Cirkovcah udeležila slovesnosti ob zaključku gradnje daljnovoda Cirkovce-Pince. Projekt 2×400 kilovoltnega daljnovoda je bil zaključen junija, stal je okoli 160 milijonov evrov, od tega je bilo na voljo 48 milijonov evropskega denarja.

Kot je poudaril premier Golob, gre v marsičem za zgodovinski projekt za Slovenijo, o katerem je poslušal že pred več kot tremi desetletji, ko je zaključeval študij. “Ne le zato, ker je največji v zgodovini Elesa in bo izboljšal zanesljivost oskrbe Slovenije, pač pa tudi zato, ker ima izjemen regionalni in širši pomen. S projektom povezujemo tri sisteme,” je dejal.

Ob tem je spomnil, da stabilnost delovanja elektro sistema jemljemo kot nekaj samodejnega, a to je mogoče le zato, ker imamo dovolj daljnovodnih povezav. Nova povezava je zadnja, ki je manjkala Sloveniji in Madžarski z vsemi sosednjimi državami, je še dodal Golob in poudaril pomen sedanjega trenutka in časa energetske krize zaradi krize v Ukrajini.

Obran: Treba je vzpostaviti ostale pomembne povezave

Madžarski premier pa je med drugim povedal, da je treba narediti vse, da med državama vzpostavimo tudi ostale pomembne povezave, in pri tem ciljal na plinovodno navezavo s Slovenijo in posredno z Italijo, s čimer bi si lahko Madžari zagotovili dostop do alternativnih virov plina.

Slovesnega odprtja projekta, ki so ga gradili od 1. avgusta 2020, se je udeležil tudi hrvaški gospodarski minister Davor Filipović.

Novozgrajena mednarodna povezava bo zagotovila stabilnejše in bolj zanesljivo delovanje elektroenergetskega sistema in prispevala k še močnejši povezavi slovenskega, madžarskega in hrvaškega trga na skupni evropski notranji trg z električno energijo.

Pogajanja o izgradnji potekajo že od 90.let

Pogajanja za izgradnjo madžarsko-hrvaško-slovenske 400 kilovatne omrežne povezave so začeli že sredi 90. let prejšnjega stoletja, zadnja faza pa je bila izgradnja daljnovoda Cirkovce-Pince. Slovenija je bila sicer zadnja sosednja država, s katero Madžarska ni imela daljnovodne povezave.

Gradnja je na slovenski strani potekala do junija, ko so bili izpolnjeni vsi pogoji za oskrbo daljnovoda. V sklopu del je bilo po besedah direktorja Elesa Aleksandra Mervarja zgrajenih in asfaltiranih 120 kilometrov dovoznih cest, vgrajenih 7850 ton jeklene konstrukcije, ki je postavljena na več kot 1000 plitvih in globokih temeljev. Ob tem je bilo postavljenih 264 stebrov, od tega tri na hrvaških tleh.

Pred slovesnostjo v Cirkovcah sta se predsednika slovenske in madžarske vlade opoldne sešla na delovnem kosilu v Mariboru, takoj po koncu slovesnosti pa bo sledila novinarska konferenca.

STA