Nekaj dni nazaj je ministrstvo za infrastrukturo v javno obravnavo posredovalo predlog uredbe, ki določa merila za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev. Na tak način želijo prispevati k kvalitetnejšemu načrtovanju in izvajanju energetske in socialne politike na področju energetske revščine in s tem pravičnejšemu prehodu Slovenije v nizkoogljično družbo in trajnostno gospodarstvo, so zapisali na ministrstvu. Z uredbo se na novo definira energetska revščina in širi krog upravičencev, ki bodo zaradi nje dobili dodatno pomoč.
Tako je zdaj opredeljena energetska revščina
“Energetska revščina je stanje, v katerem je gospodinjstvo, katerega dohodek je nižji od praga tveganja revščine in ne more zadovoljiti svojih osnovnih potreb po energiji zaradi neustreznih bivanjskih razmer ali nezmožnosti izpolnjevanja teh potreb po dostopnih cenah,” navajajo na ministrstvu.
Med osnovne potrebe po energiji se štejejo predvsem stroški ogrevanja, priprave sanitarne vode, hlajenja, kuhanja in razsvetljave.
Uredba določa merila za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev. Med njimi so materialna ogroženost, velik delež izdatkov za energijo od razpoložljivega dohodka, preseganje povprečnega deleža izdatkov za energijo in nizka energijska učinkovitost prostorov gospodinjstva.
Upravičenci morajo izpolnjevati ta dva pogoja
Prvi pogoj je torej finančen, dokazuje se z odločbo o denarni socialni pomoči ali odločbo o varstvenem dodatku. Drugi pogoj je prebivanje v prostorih z nizko energijsko učinkovitostjo, dokazuje se z energetsko izkaznico. Če te gospodinjstvo nima, lahko predloži drug dokument, ki izkazuje izračun letne potrebne toplote za ogrevanje prostorov gospodinjstva ali podpisano izjavo vlagatelja, da živi v stanovanju, ki je energetsko neučinkovito in v katerem pušča streha, so vlažne stene, tla ali temelji ali trhli okenski okvirji ali tla, navaja Žurnal24.
Revno gospodinjstvo v Sloveniji je torej tisto, ki ima dohodek nižji od praga tveganja revščine in izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:
- finančno ni zmožno zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja,
- zaradi finančne stiske zamuja s plačili energetskih storitev,
- živi v stanovanju, v katerem pušča streha, so vlažne stene/tla/temelji ali trhli okenski okvirji/tla.
Z natančnejšo definicijo energetske varščine se omogoča obravnava problema energetske revščine čim širše skupine. Širi se krog upravičencev do sredstev iz ukrepov za zmanjšanje energetske revščine od prejemnikov socialne pomoči in varstvenega dodatka na gospodinjstva, ki živijo pod pragom tveganja revščine. Primerov, ki bodo zaradi omejitve določene s pragom tveganja revščine izpadli, bo zato manj, kot jih je trenutno.
Tako bi se lotil dolgoročnega zmanjševanja energetske revščine
Z definicijo energetske revščine se skuša pokriti tudi njeno dolgoročno zmanjševanje, ki ga zagotavljajo ukrepi energetske učinkovitosti in na ta način omogočiti vsem dostop do energetske učinkovitosti. Zato je v definicijo energetske revščine vključen tudi vidik ustreznosti bivanjskih razmer. V boju proti energetski revščini je namreč ključno izboljšanje standardov energetske učinkovitosti stanovanj. Energetske prenove so sicer dražje od drugih ukrepov, saj zahtevajo večje začetne naložbe, ki si jih običajno ranljiva gospodinjstva ne morejo privoščiti. Toda kot pojasnjujejo na ministrstvu, te zagotavljajo največje dolgoročne prihranke pri rabi energije (in stroških) ter znatno prispevajo k izboljšanju kakovosti zraka v zaprtih prostorih in kakovosti bivanja.
V uredbi je sicer še navedeno, da bo statistični urad letno ugotavljal in spremljal obseg energetske revščine, za spremljanje energetske revščine ter oblikovanje politik in ukrepov pa bo pristojni organ, to je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ustanovil delovno skupino, ki bo spremljala in nadzirala pojav energetske revščine v Sloveniji ter oblikovala in predlagala ukrepe za potrebe odpravljanja energetske revščine.
