Namenjen razpisa je podjetnikom, ki načrtujejo zagon ali rast podjetij in izdelkov s področja tehnologije prihodnosti ter ponudnikom podjetniških izobraževalnih programov s področja digitalne tehnologije. Ob tem smo se pogovarjali z direktorjem EIT Digital Willemom Jonkerjem.
EIT Digital je organizacija Evropske unije, ki deluje že 10 let, pa vendar vas za začetek prosimo za kratko predstavitev za vse tiste, ki vas v Sloveniji še ne poznajo. Kaj je EIT Digital, kakšno je vaše poslanstvo in kaj si želite doseči?
»EIT Digital je vseevropska organizacija, osredotočena na inovacije. Združujemo velika podjetja, mala in srednja podjetja, zagonska podjetja ter investitorje, torej celotno inovacijsko sceno. Imamo tudi zelo močne partnerje s področja izobraževanja – univerze, ki ne nudijo le izobraževalnih programov, ampak močno prispevajo tudi k tehničnemu delu inovacijskih projektov. Poleg tega smo povezani z raziskovalnimi in tehnološkimi organizacijami, ki delujejo na nacionalni ravni in sodelujejo pri naših inovacijskih aktivnostih.
Ta ekosistem omogoča dva stebra našega delovanja. Prvi steber so inovacije. To pomeni organizacijo ekip, zbiranje idej, skrb za osnove, na podlagi katerih gradimo podjetja. Začnemo z zagonskimi, start-up podjetji, in poskrbimo za njihovo rast, da postanejo pomembni akterji na trgu. Za to so seveda potrebne investicije, pa tudi stranke, trgi in zaposleni.
Drugi steber je izobraževanje. Razvijamo digitalne talente, ki imajo tudi podjetniški duh. Imamo podiplomske študente, ki obiskujejo naše dveletne magistrske programe. Imamo doktorske študente, ki v sodelovanju z gospodarskimi in univerzitetnimi partnerji razvijajo inovacije. Nudimo tudi poklicno izobraževanje, ki je bolj prilagojeno ljudem, ki že imajo kariero v gospodarstvu, vendar želijo pridobiti nove spretnosti.«
Nedavno ste objavili nov razpis »EIT Digital 2022«, namenjen tehnološko usmerjenim podjetjem (Tovarna inovacij) in izobraževalnim ustanovam (Podjetniška akademija). Če pogledamo samo tisti del razpisa, ki je namenjen podjetjem, kdo se lahko prijavi in kakšne spodbude lahko pričakujejo tisti, ki bodo izbrani?
»EIT Digital pomaga graditi podjetja. Ekipe, ki imajo dobro tehnologijo, ki že imajo osnove in so pripravljene zgraditi svoje podjetje, naj se pridružijo naši »tovarni inovacij«. Naša podpora se začne tako, da vas povežemo s partnerji, ki vam lahko pomagajo narediti prve korake do vašega podjetja, na primer s potencialnimi strankami in investitorji, ki so pripravljeni nuditi finančno podporo. Obstaja tudi možnost finančne podpore z naše strani, vendar je zelo pomembno, da ekipa že ima zagon. Podpreti želimo zagnane in predane ekipe, ki so že identificirale in razvile edinstveno tehnologijo ali izdelke, ki so že pripravljeni za stranke.
To je namen programa »Tovarna inovacij«. S tem razpisom vabimo ekipe, naj se nam pridružijo in dovolijo, da jim pomagamo pri odločnem delovanju in uspešnem zagonu njihovega podjetja.«
Lahko delite z nami kakšen uspešen primer digitalnih inovacij, katerih razvoj je EIT Digital podprl v preteklem letu?
»EIT Digital se osredotoča na področja, ki predstavljajo velik potencial za Evropo. En del so jedrna tehnološka področja, na katerih je Evropa močna v omrežnih tehnologijah, na primer internet stvari, umetna inteligenca in rešitve za kibernetsko varnost. Na obzorju so tudi druge teme, kot so fotonika ali celo kvantno računalništvo in kvantna omrežja. Potem so tu aplikativna področja, ki so za Evropo ključnega pomena. To so digitalna industrija, digitalno dobro počutje, digitalne finance in digitalna mesta. Na vseh teh področjih imamo več zgodb o uspehu.
Dober primer je podjetje Konux, ki je svojo zgodbo začelo pri nas, z zmago na našem inovacijskem izzivu leta 2014, kar je privedlo do tega, da so zagnali svoje podjetje. Podjetje se je razvijalo in pred kratkim so prejeli finančno investicijo v višini 65 milijonov evrov. Ukvarjajo se z uporabo umetne inteligence v omrežjih interneta stvari, kar omogoča napovedano vzdrževanje železniških tirov, se pravi zgodnje odkrivanje težav. Vlaki bolje obratujejo, saj so tiri stalno pod nadzorom in ustrezno vzdrževani.
Drug primer sega na področje digitalnega dobrega počutja, negovalni robot SARA. Razvit je bil tik pred začetkom pandemije za uporabo v bolnišnicah in domovih za ostarele. Potem je prišla pandemija, ki je privedla do ogromnega pomanjkanja osebja v domovih za ostarele in v bolnišnicah.
Zaradi zaprtja držav ljudje niso mogli priti na obisk, kar je še povečalo uporabo robota SARA. Danes ga uporabljajo v okrog 100 domovih za ostarele. Na tem področju je pandemija pospešila postopek.
Zadnji primer je Last Mile Autonomous Delivery (LMAD), ki se ukvarja s problemom povečanega števila dostav na dom v mestih, ki so posledica spletnega nakupovanja. To lahko privede do kaotičnih situacij, kadar več dostavljavcev hkrati pripelje na ulico. Včasih so ulice za več minut neprevozne, ker pred hišami stojijo manjša dostavna vozila. Last Mile Autonomous Delivery mestom nudi učinkovite rešitve za zadnje kilometre dostavnih poti. Vse izdelke v mestu dostavlja enoten sistem, ki dostave izvaja s pomočjo avtonomnih vozil.«
Skupnost EIT Digital danes sestavlja več kot 350 partnerjev iz vse Evrope, od korporacij, malih in srednjih ter zagonskih podjetij, do univerz in raziskovalnih institutov. Kakšne partnerje iščete v Sloveniji? Kako lahko neko podjetje postane vaš partner, kakšne pogoje mora izpolnjevati?
»Naš namen je podpirati lokalne ekosisteme, tako da jih povežemo s svojim vseevropskim ekosistemom, kar okrepi lokalno gospodarstvo. Iščemo partnerje, ki si želijo sodelovati na evropski ravni in lahko pomagajo vzpostaviti močne gospodarske aktivnosti v lokalnem ekosistemu. Zanimajo nas kombinacije partnerjev iz gospodarstva, investitorjev, univerz in raziskovalnih centrov, ki bodo omogočile združevanje edinstvenih inovacij s področja tehnologije prihodnosti in privedle do gospodarske dejavnosti v državi.
Osredotočiti se želimo na postavljanje dobrih temeljev in krepitev lokalnih ekosistemov. Potrebujemo partnerje, ki jim lahko s svojo evropsko mrežo pomagamo uresničiti želje po rasti. Pomagamo jim lahko pri rasti v Evropi in celo na svetovni ravni z iskanjem svetovnih trgov in svetovnih talentov, ki pridejo v državo in pomagajo podpreti lokalno infrastrukturo. Naš končni cilj je nastanek novih podjetij v državi, ki bodo v državi tudi ostala, vsaj kar se tiče dejavnosti za razvoj tehnologije.«
V sklopu Akademije EIT Digital izvajate tudi izobraževalne dejavnosti. Komu je študij namenjen, kje in kako poteka?
Nudimo več izobraževalnih dejavnosti. Naj začnem z dveletnimi magistrskimi programi, pri katerih sodeluje več kot 20 evropskih univerz. Študenti eno leto programa opravijo na eni univerzi, drugo leto na drugi, vmes pa sodelujejo pri številnih dejavnostih, ki gradijo skupnost EIT Digital. Postanejo del naših lokalnih mrež in ekosistemov, gospodarskih partnerjev, investitorjev in zagonskih podjetij. Postavljeni so v bogato okolje, ki sega veliko dlje od samega študija. Pravimo, da imamo T izobraževalni model, kar je zelo pomembno. Tri četrtine študija predstavljajo predmeti s tehničnega, digitalnega področja. Zadnjih 25 odstotkov zapolnimo s podjetništvom: razvoj produkta, poslovni načrt, finance, intelektualna lastnina in skaliranje. Imamo tudi doktorske študente in organiziramo poletne šole, poklicne šole in spletno izobraževanje. Vsi programi zagotavljajo kombinacijo digitalnih tehnologij prihodnosti in elementov podjetništva, pri čemer je glavni poudarek na aplikativni uporabi tehnologije in ustanavljanju podjetja.
Zakaj tako poudarjate sodelovanje med izobraževanjem, raziskavami in poslovno dejavnostjo ter kako ocenjujete pripravljenost za takšna sodelovanja v evropskem prostoru?
»To sodelovanje je osrednje vodilo EIT Digital, saj smo opazili, da je v Evropi veliko močnih univerz, ki temeljijo na odličnih raziskovalnih rezultatih, hkrati pa je prehajanje med univerzami in gospodarstvom precej omejeno. Študenti seveda z znanjem, ki so ga pridobili na univerzah, vstopijo v gospodarstvo, vendar gre pogosto za enosmerno ulico. Le redko najdemo ljudi, ki prehajajo iz univerzitetnega okolja v gospodarstvo in spet nazaj. Ljudi, ki bi na primer zgradili uspešno raziskovalno kariero, se nato zaposlili v gospodarstvu, se vrnili k raziskovalni dejavnosti in nato morda ustanovili tehnološko podjetje. Potrebujemo boljšo pretočnost. Zdaj se sicer najde nekaj izjem, na splošno pa sta področji striktno ločeni. Tako dobimo situacijo, v kateri se na podlagi rezultatov raziskav v Evropi ne ustvari dovolj vrednosti. Če Evropo primerjamo z drugimi deli sveta, vidimo, da smo manj uspešni pri poslovnem izkoristku vsega znanja, spretnosti in tehnologij, ki jih ustvarimo.«
Kot vsako leto ste objavili razpis EIT Digital 2022 za vse, ki želijo razviti svoje digitalno podjetje. Kje lahko dobijo več informacij?
»Dostopne so na naši spletni strani eitdigital.eu. Smo evropska organizacija, zato je naš namen zagotoviti, da so lokalnim sistemom na voljo vse znanje, zaposleni in tehnologija z vseh koncev Evrope. Ta razpis za Slovenijo predstavlja odlično priložnost, da se poveže z drugimi deli Evrope in z njimi tesno sodeluje z namenom krepitve lokalnih ekosistemov.«
Zaradi epidemije covida-19 se je velik del naših aktivnosti preselil v digitalni svet in do neke mere pospešil digitalno transformacijo. Kje pa so po vašem mnenju meje digitalnega, če te sploh obstajajo?
»Epidemija covida-19 je spremenila predvsem naša orodja. Namesto pisarn in fizičnih zgradb smo za sestanke začeli uporabljati Zoom. Podjetja včasih spremenijo svoj način dela, ampak večina ohranja obstoječe poslovne modele in procese. Podjetja, ki svojega poslovnega modela, načina dela in poslovnih procesov niso prilagodila digitalni resničnosti, niso zares uvedla digitalne transformacije.
Poskrbeti moramo, da ta podjetja pravočasno ujamemo in jim pomagamo, sicer se bodo vrnila na stare tirnice, saj bodo dejala: “Poglejte, zdaj ko smo digitalni, imamo cel kup problemov. Vrnimo se raje v fizične pisarne.” In potem se bomo vrnili korak nazaj, namesto da bi to uporabili za dejansko transformacijo in korak naprej. To je nedvomno problem. Res upam, da ljudje razumejo, da je covid-19 sicer pospešil spremembe, ampak poskrbeti moramo, da to ne postane običajen potek uvajanja inovacij. Pričakovanja so izredno visoka, celo napihnjena. Temu potem pogosto sledi razočaranje in kasneje le počasne spremembe. Bojim se, da smo zaradi pandemije v mehurčku preveč napihnjenih pričakovanj o digitalni transformaciji. Res je, da smo hitro osvojili digitalna orodja, ampak čaka nas še najtežji del: transformacija podjetij, načinov dela in procesov. Ne smemo se torej potrepljati po hrbtu in misliti, da smo zaradi pandemije izvedli digitalno transformacijo. Še vedno nas čaka veliko dela.«
