Z iztekom veljavnosti uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, ki je veljala do konca septembra, so od 1.oktobra v državi sproščene cene vseh pogonskih goriv, tudi 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva, ki ju je doslej regulirala vlada. Trgovci bodo sedaj lahko sami določali cene, ki jih bo mogoče spremljati na portalu goriva.si.
Ponudniki naftnih derivatov v Sloveniji v skladu s korporativno politiko in pravili varstva konkurence sicer ne morejo komentirati podrobnosti cenovne politike podjetja. A njihovi modeli so naravnani na 14-dnevno spreminjanje cen, pri čemer je vlada sporočala višino trošarine.
Nazadnje sta bili ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva regulirani 22. septembra, ko sta obstali pri enem evru za liter. Trgovci so v prvem tednu po popolni storitvi cen pogonskih goriv le malenkost prilagodili cene dizla in 95-oktanskega bencina na bencinskih servisih zunaj hitrih cest in avtocest. Cene spreminjajo usklajeno po servisih po državi, ne glede na njihovo lokacijo ali velikost kraja. Dizel se je v povprečju minimalno podražil, bencin pocenil.
V naslednjih letih vstop diskontnih ponudnikov goriva?
Bencin je nazadnje manj kot en evro za liter stal v 14-dnevnem obdobju od 7. aprila 2009, ko je bil pri 0,996 evra za liter, dizelsko gorivo pa je točno en evro za liter stalo v 14-dnevnem obdobju po 1. marcu 2016.
Vlada se je odločila za popolno liberalizacijo cen teh naftnih derivatov s 1. oktobrom, potem ko je to za neosvinčen 98-oktanski bencin in kurilno olje storila že leta 2016. Cene naftnih derivatov je sicer regulirala od leta 2000.
Bencin je nazadnje manj kot en evro za liter stal v 14-dnevnem obdobju od 7. aprila 2009, ko je bil pri 0,996 evra za liter, dizelsko gorivo pa je točno en evro za liter stalo v 14-dnevnem obdobju po 1. marcu 2016.
Za liberalizacijo se je odločila na podlagi analize stanja na trgu naftnih derivatov. Ob ustreznih ukrepih in aktivnostih za povečanje konkurenčnosti na trgu naftnih derivatov bi lahko v naslednjih 10 letih prišlo do vstopa novih diskontnih ponudnikov goriva, predvsem na parkirnih površinah trgovskih centrov.
Zaradi prehoda na t. i. zelene tehnologije in posledično znižanja porabe naftnih derivatov vlada pričakuje, da bi v naslednjih 10 letih prišlo do povišanja stroškov poslovanja distributerjev, kar bo najverjetneje povzročilo dvig marže s strani naftnih distributerjev.
OMV, Petrol in Trgovinska zbornica deregulacijo pozdravljajo
Odzivi na liberalizacijo so mešani, dilema je predvsem, ali bo to vodilo v rast cen. A vlada je to bojazen vgradila v zakon, saj bi lahko v tem primeru uporabila ukrep kontrole cen. To bi bil izreden ukrep, ki naj bi trajal največ eno leto, v utemeljenih primerih pa bi sklep lahko obnovila.
OMV Slovenija in Petrol, vodilna prodajalca naftnih derivatov v Sloveniji, sta popolno deregulacijo cen pozdravila. V obeh so poudarili, da gre za normalizacijo razmer, s katero bodo potrošniki dobili večjo možnost izbire. Sedaj je omogočena možnost diverzifikacije cen in prilagoditev ponudbe vključno z gorivi višje kakovosti. Hkrati pa prinaša možnost agilnejšega odzivanja na cene goriva v sosednjih državah, so ocenili.
Odločitev je pozdravila tudi Trgovinska zbornica Slovenije, ki je menila, da odločitev prihaja ob pravem času, ko so cene naftnih derivatov na mednarodnih trgih nizke. Naftne družbe bodo sedaj dobile priložnosti, da se prilagodijo tržnim razmeram in se odzovejo na cene v sosednjih državah, so ocenili.
OZS pričakuje nižje cene, v ZPS kritični
Prevozniki, združeni v sekcijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, so izrazili pričakovanje, da bo liberalizacija vodila v nižje cene. V nasprotnem primeru bodo skupaj s sekcijo za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije usklajeno od vlade zahtevali, da poseže v cene, kot ji to omogoča zakon, in prepreči rast.
Kritični pa so v Zvezi potrošnikov Slovenije. Potrošniki si od sprostitve cen naftnih derivatov na vseh bencinskih servisih po njihovi oceni lahko obetajo le višje cene. Vlada po njihovem ni upoštevala posebnosti trga, na katerem imata dva ponudnika močno prevladujoč tržni delež, na nekaterih območjih pa konkurence praktično ni, so opozorili.
“Spet se je izkazalo, da vlada pomembne ekonomske odločitve sprejema le na podlagi upoštevanja davčnih prilivov in dobičkov ponudnikov, ki v sedanjem sistemu nikakor niso izkazovali slabega poslovanja, ne pa z vidika potreb ter stroškov potrošnikov in gospodarstva,” so zapisali na ZPS. Sprostitev cen goriva je, kot so sporočili, darilo ponudnikom in ne potreba potrošnikov.
Spet se je izkazalo, da vlada pomembne ekonomske odločitve sprejema le na podlagi upoštevanja davčnih prilivov in dobičkov ponudnikov, ki v sedanjem sistemu nikakor niso izkazovali slabega poslovanja, ne pa z vidika potreb ter stroškov potrošnikov in gospodarstva.
Po njihovi oceni vlada pri tej odločitvi predvsem ni upoštevala posebnosti slovenskega trga naftnih derivatov, na katerem imata dva ponudnika močno prevladujoč tržni delež, na nekaterih, ne samo ruralnih območjih, pa konkurence med ponudniki praktično ni.
Sporna postavitev novih bencinskih servisov
Pri ZPS zato dvomijo, da bo v državi, kjer je mreža bencinskih servisov sorazmerno razvita, samo zaradi sproščanja cen prišlo do povečanja konkurence. Hkrati je postavitev novih bencinskih servisov sporna ne samo z ekološkega stališča, pač pa tudi s stališča trajnostne rabe prostora ob pričakovanju, da bo v srednjeročnem obdobju vse manj kupcev kupilo bencinsko ali dizelsko gnani avtomobil.
Ob sprostitvi cen goriv še opozarjajo, da bo treba trg ustrezno urediti, tako z vidika obveščenosti uporabnikov kot nadzora. Vzpostaviti bi morali konkretne nadzorne mehanizme in ustrezen nadzor trga, s katerim bi preverjali sporne prakse, še zlasti izkoriščanje lokalnega monopola na področjih, kjer ni konkurence, in dogovarjanje o cenah goriv na področjih, kjer je konkurenca okrnjena.
Postavitev novih bencinskih servisov je sporna ne samo z ekološkega stališča, pač pa tudi s stališča trajnostne rabe prostora ob pričakovanju, da bo v srednjeročnem obdobju vse manj kupcev kupilo bencinsko ali dizelsko gnani avtomobil.
Zagotoviti bi morali tudi natančna pravila oblikovanja cen in njihovega oglaševanja. V Avstriji, denimo, ponudniki po 12. uri cen ne smejo več zviševati, so dodali.
AMZS: Prodajalci so že imeli možnost prodaje za nižje cene, pa tega niso počeli
Tudi v Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) so napovedali, da bodo pozorno spremljali dogajanje na trgu pogonskih goriv. Po njihovi oceni namreč obstaja bojazen, da se bodo cene glede na strukturo trga v Sloveniji dvignile.
V AMZS napovedujejo tudi, “da si bodo še naprej prizadevali za osveščenost svojih članov in drugih voznikov, ki jim priporočajo, naj točijo gorivo tam, kjer je ceneje.” Informacije o cenah goriv po bencinskih servisih po Sloveniji so na voljo v njihovi brezplačni mobilni aplikaciji, na svoji spletni strani pa AMZS omogoča tudi spremljanje cen goriv po evropskih državah.
Ob tem so spomnili, da so že leta 2016, ko je vlada sprostila cene 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva na bencinskih servisih ob avtocestnem križu in ob hitrih cestah izpostavili, da se bodo cene teh goriv zvišale oz. se ne bodo znižale. Pri tem opozarjajo, da so imeli naftni trgovci že pred deregulacijo možnost prodajati goriva po nižjih cenah od določenih, pa tega niso počeli.
Naftni trgovci že pred deregulacijo imeli možnost prodajati goriva po nižjih cenah od določenih, pa tega niso počeli.
Praksa v zadnjih štirih letih je njihova pričakovanja potrdila. V tem času so bile tako cene goriv na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah minimalno višje kot na drugih bencinskih servisih.
V AMZS še pravijo, da se vsekakor zavzemajo za načela delovanja prostega trga, ki praviloma res prinašajo prednosti za potrošnike, vendar le ob pogoju, da prosti trg pravilno deluje. Glede na obstoječe razmere na slovenskem trgu z naftnimi derivati pa jih skrbi, da ta ne bo deloval na način, ki bi zagotavljal konkurenčnost ponudbe oziroma cen.
Preberite tudi: Kakšne so zaloge naftnih derivatov v Sloveniji?
