Polna skladišča nafnih derivatov in zmanjšano povpraševanje po pogonskih gorivih je povzročilo padec cen na trgih. V času nizkih cen je zato marsikdo pomislil o kopičenju zalog naftnih derivatov, ob tem pa se zastavlja tudi vprašanje, kolikšne zaloge nafte ima Slovenija.

Epidemija novega koronavirusa je močno pretresla tudi naftni trg in povzročila številne spremembe v ceni pogonskih goriv. Cene nafte oziroma pogonskih goriv se v zadnjem obdobju dnevno spreminjajo in doživljajo velika nihanja. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo, se je povpraševanje po nafti v zadnjem obdobju drastično zmanjšalo, in sicer vsaj za 90 tisoč 159-litrskih sodov dnevno, po najbolj črnih ocenah pa za kar 730 tisoč sodov na dan. Glavni krivec za upad povpraševanja je po poročanju domačih in tujih medijev koronavirus, saj preprečuje pretok blaga in ljudi.

Nafta dosegla najnižjo vrednost v zgodovini

Z namenom zagotovitve varnostne preskrbe z nafto, so države članice EU obvezane vzdrževati minimalne zaloge nafte in njenih derivatov, ki bi jih njene članice uporabile v primeru motnje v preskrbi.

A v tem času drastičnega upada cen nafte, ko je le ta dosegla najnižjo vrednost v zgodovini in je bila nekaj časa vredna celo manj kot nič, je mariskdo pomislil, da je to pravi trenutek za ustvarjanje rezerv in kopičenje zalog, kot naj bi to v teh mesecih koronakrize naredila Kitajska. Država naj bi si namreč v času rekordno nizkih cen v skladiščih nakopičila toliko zalog, kot bi jih potrebovala v prihodnjih dveh letih. Ob tem se zastavlja vprašanje, kolikšne zaloge nafte ima naša država in ali bi se lahko tudi pri nas poslužili istega ravnanja ter “napolnili” zaloge.

Zaloge naftnih derivatov na dan 31.1.2020

Če bi zaloge nafte kupili po nizkih cenah …

Prav to je v poslanskem vprašanju izpostavil Andrej Rajh, poslanec SAB, ki ga je zanimalo, ali je ministrstvo za gospodarstvo v času epidemije nabavilo večje zaloge nafte, in zakaj ne. “Kakšne razlike v ceni bi ustvarili, če bi (dodatne) zaloge nafte kupili v času nizkih (negativnih) cen v primerjavi s cenami danes, ko te zopet rastejo? In kakšne razlike v ceni bi ustvarili v primerjavi cenami v letu 2019 ob istem času?” še sprašuje Rajh.

Kakšne razlike v ceni bi ustvarili, če bi (dodatne) zaloge nafte kupili v času nizkih (negativnih) cen v primerjavi s cenami danes, ko te zopet rastejo?

Kot je v odgovoru na poslansko vprašanje navedel minister Zdravko Počivalšek, so države članice Evropske unije obvezane vzdrževati minimalne zaloge nafte in njenih derivatov za primere motenj v preskrbi. To obveznost določa Direktiva Sveta 2009/119/ES z dne 14. septembra 2009 o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov, ki je v nacionalni pravni red prenesena z Zakonom o blagovnih rezervah (ZBR).

Slovenska zakonodaja tako določa, da Republika Slovenija zagotavlja minimalne količine obveznih rezerv nafte in naftnih derivatov, ki ustrezajo dnevnemu povprečnemu neto uvozu za devetdeset dni ali dnevni povprečni domači porabi za enainšestdeset dni, glede na to, katera količina je večja.

Pri nas zaloge nafte za najmanj 90 dni, Kitajska za tem zaostaja

Oblikovanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov se izvaja kot posebna gospodarska javna služba, ki jo na podlagi tretjega odstavka 1. člena zakona izvaja Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve.

“Ob tem želimo pojasniti, da Zavod hrani zaloge naftnih derivatov, in sicer za najmanj 90 dni, kolikor jih mora Republika Slovenija imeti v skladu z ZBR in Direktivo. Takšno količino hrani tudi večina držav članic Evropske unije in Mednarodne agencije za energijo (IEA). Kitajska še daleč zaostaja za tem ciljem, čeprav je vsem v interesu, da si ustvari takšne zaloge, saj bi to pripomoglo k stabilnosti globalnega trga nafte in njenih derivatov,” je pojasnil Počivalšek.

Zavod pa ne hrani surove nafte, saj Republika Slovenija ne razpolaga z rafinerijami za njeno predelavo. V tem okviru je potrebno tudi pojasniti, da ne gre enačiti cen surove nafte in cen naftnih derivatov, v kateri so zajeti tudi stroški predelave in transporta.

Pri nas s  skladiščnimi kapacitetami naftnih derivatov razpolaga tudi skupina Petrol. “V Sloveniji je to v Serminu, Ljubljani, Račah in Lendavi. Govorimo tako o lastnih, kot tudi najetih skladiščnih kapacitetah. Te zadoščajo za nemoteno oskrbo trgov, kjer je prisotna skupina Petrol,” so pojasnili za Maribor24.si.

Zavod RS za blagovne rezerve hrani zaloge naftnih derivatov, in sicer za najmanj 90 dni, kolikor jih mora Republika Slovenija imeti v skladu z ZBR in Direktivo. Takšno količino hrani tudi večina držav članic Evropske unije in Mednarodne agencije za energijo (IEA). Kitajska še daleč zaostaja za tem ciljem, čeprav je vsem v interesu, da si ustvari takšne zaloge, saj bi to pripomoglo k stabilnosti globalnega trga nafte in njenih derivatov. 

Polna skladišča povzročila padec cen

Pojav epidemije koronavirusa je tako še dodatno vplival na ceno nafte in njenih derivatov, saj so se vse aktivnosti precej upočasnile, kar je ustavilo porabo.

“Zato, da proizvodnja (pridobivanje) in predelava (rafinerijska dejavnost) ne bi propadli, sta se ti sicer rahlo omejeno odvijali naprej. To je povzročilo zasičenje na področju skladiščnega prostora in padec cen. Če bi države v Evropi imele prazne skladiščne kapacitete, cena ne bi bila tako nizka, ker bi obstajalo povpraševanje vsaj do trenutka napolnitve vseh praznih skladiščnih kapacitet,” še odgovarjajo na ministrstvu.

Večanje zalog naftnih derivatov ne bi bilo smiselno

Tudi Republika Slovenija pri tem ni izjema, saj so skladišča naftnih derivatov, s katerimi razpolaga Zavod, polna. Kot še pojasnjuje Počivalšek, nakup dodatnih zalog naftnih derivatov zaradi zapolnjenih skladiščnih kapacitet torej ni bil mogoč, za gradnjo novih skladiščnih kapacitet pa je potrebnih več let, saj gre za zahtevno gradnjo, ki je podvržena izjemno strogim okoljskim in varnostnim standardom.

“Poleg tega Zavod že vrsto let zagotavlja zadostno zalogo naftnih derivatov (kot rečeno za vsaj 90 dni), pri čemer se hranjena količina na dolgi rok bistveno ne spreminja. Povečevanje teh zalog tudi ne bi bilo smiselno, saj vzdrževanje teh zalog pomeni tudi dodatne stroške. Prav tako kljub nižjim cenam ni smiselna menjava oziroma obnavljanje naftnih derivatov v skladiščih, saj to pomeni, da bi tudi Zavod iztržil nižjo ceno, še zmeraj pa bi moral plačati strošek manipulacije, zaradi česar ne bi ustvaril prihrankov,” še dodaja minister Počivalšek.