Ena izmed najbolj prizadetih panog v Sloveniji je panoga gostinstva in turizma. Od 15. marca pa do maja lani, turistov skorajda ni bilo. V poletnih mesecih se je število prenočitev povečalo. Domače goste so spodbudili turistični boni in domači turisti so tako ustvarili 68 odstotkov vseh nočitev. 24. oktobra je začel znova veljati vladni Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. Turistični nastanitveni obrati po tem datumu niso smeli več sprejemati novih gostov.
Drugi val koronavirusa je slovenski turizem popolnoma ohromil. Po podatkih Statističnega urada RS je število prenočitev turistov doseglo 3-odstotno vrednost iz novembra 2019. Večina prenočitev v novembru lani je zabeleženih znotraj vzgojno-izobraževalnih programov Tedaj so zabeležili okoli 23.000 prenočitev.
Leto pred epidemijo je bilo rekordno
Leto 2019, je bilo po podatkih SURS za slovenski turizem rekordno. Zabeleženih je bilo več kot 6,2 milijona prihodov turistov in skoraj 15,8 milijona prenočitev. Največ prenočitev od tujih turistov so ustvarili Nemci, sledili so Italijani in Avstrijci.
Največ povpraševanja po nastanitvah v naravnem okolju
Pred zaprtjem so se gosti morali sprijazniti z novo realnostjo v hotelih: nošenjem mask, kopanjem po terminih, na zajtrku so morali uporabljati rokavice. Iz sob so morali odstraniti vse dekorativne predmete, čiščenje sob se je izvajalo izrecno na željo gostov. Oktobra lani smo preverili, kako so zadovoljni z zasedenostjo slovenskih hotelov in ugotovili, da so bili v večini zelo zadovoljni. Največ povpraševanja je bilo po nastanitvah v naravnem okolju.
V minulem letu v Mariboru več kot 50-odstotni padec turističnih nočitev
Na Zavodu za turizem Maribor z uradnimi statističnimi podatki za celotno leto 2020 še ne razpolagajo, a minulo leto je bilo za ponudnike turističnih storitev zelo slabo. Do 1. oktobra je bilo v mestu sicer unovčenih 6152 turističnih bonov.
Kot so pojasnili za naš medij, statistični podatki za obdobje januar-oktober 2020 kažejo na okoli 45-odstotni padec nočitev na področju destinacije Maribor – Pohorje oziroma okoli 54-odstotni padec nočitev na področju MO Maribor. Več lahko preberete TUKAJ.
In kako se v hotelih soočajo z vnovičnim zaprtjem?
Direktor prodaje Term Olimia Vasja Čretnik je za naš portal dejal, da situacija s ponovnim zapiranjem prav gotovo ni enostavna: “Sploh zato, ker je bilo leto 2020, leto popolnih preobratov. Po odličnem začetku leta je sledil popolni lockdown in nihče ni vedel, kaj nas čaka. Nato je sledila presenetljivo dobra poletna sezona in mesece september, kjer smo tudi zahvaljujoč turističnim bonom poslovali bolje kot preteklo leto ne glede na dejstvo, da so več kot 90 % prihodkov ustvarili domači gosti, kar prej ni bil slučaj.”
Dejstvo, da lahko odpremo hotel in to izvemo par dni prej, nam nič ne pomaga, ker v tako kratkem času ni možno zagotoviti in pridobiti dovolj veliko število gostov, da bi poslovanje bilo ekonomično.
Potem pa v oktobru ponovno šok in popolno zaprtje in tokrat je situacija zaradi še slabše epidemiološke slike kot v prvem valu. “To za nas pomeni toliko več težav. Podjetja, kjer glavnino prihodkov ustvarijo gosti z namestitvijo v naših kapacitetah, smo zaradi te nepredvidljivosti, kjer je nemogoče planirati aktivnosti na trgu še v toliko težji situaciji, saj nam dejstvo, da lahko odpremo hotel in to izvemo par dni prej, nič ne pomaga, ker v tako kratkem času ni možno zagotoviti in pridobiti dovolj veliko število gostov, da bi poslovanje bilo ekonomično.”
85 odstotkov zaposlenih na čakanju
Trenutno so zaprti vsi njihovi objekti v Termah Olimia z izjemo Hotela Breza**** v katerem so nameščeni gosti, ki so tam na rehabilitaciji in za katere izvajajo zdravstvene terapije. V sredini decembra 2020 je bilo 85 odstotkov zaposlenih na čakanju, manjši del pa je bil dodatno še na skrajšanem delovnem času. Nekaj zaposlenih je bilo na bolniškem staležu tako, da jih je redno delo opravljalo zgolj dobri 8. “Zaenkrat nismo delavcev odpuščali, saj se zavedamo, da jih bomo po odprtju potrebovali. Je pa res, da nekatere od iztečenih pogodb za določen delovni čas, v dani situaciji nismo podaljšali,” pojasnjuje Čretnik.
V primeru, da pa bodo omejitve, zaprte meje in drastično omejevanje poslovanja trajale še dolgo, pa bo kljub pomoči države verjetno nevzdržno zadržati vse zaposlene, za kar si trenutno najbolj prizadevamo.
Zanimalo nas je, kaj tako dolgo zaprtje, pomeni za njih. “V primeru, da bomo kmalu začeli poslovati in se bo epidemiološka situacija umirila ter se posledično odpravile ali drastično omilile omejitve tudi na naših glavnih trgih, potem bomo nekako prebrodili to težko krizo. V primeru, da pa bodo omejitve, zaprte meje in drastično omejevanje poslovanja trajale še dolgo, pa bo kljub pomoči države verjetno nevzdržno zadržati vse zaposlene, za kar si trenutno najbolj prizadevamo, saj se še dobro spomnimo časov, ko nismo imeli dovolj delavcev in so obstoječi bili zato preobremenjeni.”
Čas namenjen prenovam in investicijam
Nekaj hotelov se je odločilo, da čas, ko so zaprti, nameni obnovam, renovacijam in pripravam novosti. Zanimalo nas je, kaj vse se je odvijalo v njihovem hotelu. Opravili so vzdrževalna dela, kot so menjava kopalnic, pleskanje in podobno v apartmajih ter v hotelskih sobah. “Izvedli pa smo tudi menjavo dvigal v hotelu Sotelia in podobna dela, ki bi med obratovanjem pomenila preveliko motnjo za goste.”
So pa v času prvega vala zaprtje izkoristili za dve večji investiciji. V Termah Olimia so obnovili in razširili kuhinjo in restavracijo v hotelu Breza. Z 1,5 milijona vredno investicijo so izvedli projekt celovite prenove in razširitve hotelske penzionske restavracije v okviru katere so tudi popolnoma posodobili in modernim trendom postrežbe prilagodili samopostrežni bife v restavraciji, posodobili celotno kuhinjo in kuhinjsko opremo ter razširili in uredili vse pripadajoče prostore za predpripravo in hlajenje hrane. “Prenova je med drugim zajela tudi ureditev zunanje terase in omogočila ob toplih dneh razširitev penzionske jedilnice tudi na zunanji del ter obenem poskrbela za bolj funkcionalno in prijetno ureditev terase hotelskega bara in samega vhoda v hotel Breza.”
Nekatere projekte primorani prestaviti za nekaj let
“Seveda pa trenutna kriza pomeni tudi, da se je zmanjšal ali celo izničil investicijski potencial in da bomo nekatere infrastrukturne in razvojne projekte iz naše srednjeročne strategije primorani prestaviti za par let v naprej. To posledično pomeni, da razvoj ne bo tekel s predvideno dinamiko in bomo zato manj konkurenčni na evropskem turističnem trgu,” pojasni.
Kljub težki situaciji z optimizmom zremo v prihodnost in verjamemo, da bo tudi na tem področju, kot pravi pregovor, za dežjem posijalo sonce.
Turistična podjetja napovedujejo med 30 in 70 % upad prometa
Obrnili smo se tudi na Sava Turizem d.d., kjer je prav tako večina zaposlenih v skupini Sava Hotels & Resorts, kar 80 %, na čakanju na delu doma. Dela le nekaj skupnih služb in zdravstveno osebje. Pred tem so, kdorkoli je to želel, koristili letni dopust. “Glede na zmanjšan promet pa nismo dodatno zaposlovali v taki meri delavcev za določen čas, kar je bila v prejšnjih letih sicer praksa.”
Kljub negotovosti v dani situaciji, pa so njihove aktivnosti, kot so poudarili, usmerjene v spremljanje in uresničevanje prioritetnih nalog, kamor uvrščajo ohranitev zaposlitev, zaključek že pričetih investicij, operativno pripravljenost na ponovno obratovanje hotelov, korektno reguliranje odnosov s poslovnimi partnerji in skrb za likvidnost družbe.
“Dobra novica pa je, da smo glede na uspešno leto 2019 in rekordna prva dva meseca 2020, čas zaprtja zaradi epidemije pri nas izkoristili za večje prenove, in sicer največjega slovenskega hotela – Hotel Histrion v Portorožu z 276 sobami z vodnim parkom in wellness centrom ter največjega hotela na Bledu – Hotela Park z 217 sobami, ki sta svoja vrata odprla lani poleti,” povedo.
V Sloveniji turistična podjetja napovedujejo med 30 in 70 % upad prometa. Svetovni turistični analitiki pa ocenjujejo okrevanje turizma na nivo iz leta 2019 šele v letu 2024.
Menijo da so, in bodo, z nadstandardnimi ukrepi za varnost gostov, Sava Hotels & Resorts Higienski Standard Plus, resnično maksimalno poskrbeli za njihovo varnost.
“Ponujamo izjemno varno okolje za počitnice, oni pa se lahko tako sprostijo in brezskrbno uživajo v svojih počitnicah. Najbolj pohvalijo popolno, 100 % dezinfekcijo sob z najnovejšo tehnologijo popolne dezinfekcije, ki ima anti covid-19 certifikat, gostje imajo tako občutek popolne varnosti med bivanjem.”
“Dejali ste, da se panoga gostinstva in turizma ne bo nikoli več ustavila, da bo potrebno z virusom znati živeti!”
Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije je na predsednika vlade Janeza Janšo, ter ministra Zdravka Počivalška in Cigler Kralja poslal apel “Začnite s sproščanjem ukrepov, delavci si želijo delati”. A to ni bil prvi poziv omenjenim.
V enem izmed pisem konec lanskega leta so zapisali, da so rezervacije v jesenskem času kazale na to, da upad prihodkov ne bo drastičen, a je vnovično zaprtje ustavilo vse. “Po prvem valu ste g. minister Počivalšek dejali, da se panoga gostinstva in turizma ne bo nikoli več ustavila, da bo potrebno z virusom znati živeti! Pa očitno ne znamo, ne tisti, ki odločate, ne stroka in ne mi državljani! Je res potrebna »policijska ura, da zaustavimo javno življenje«? Kaj to pomeni za tuje turiste, ki so še nastanjeni v naših hotelih ob obali, v igralnicah, ki še vedno nemoteno obratujejo,” so zapisali.
Kako dolgo še? Kje bomo iskali kader, ko bomo obvladali virus, bomo znova na številki 10.000 in več, s pomanjkanjem kadra? Bomo znova do izgorelosti izkoriščali obstoječe delavce?
V sindikatu so dejali tudi, da dnevno prejemajo informacije, da so se finančne zaloge izčrpale in da bodo sledila odpuščanja delavcev. “Že v času prvega vala in ob ponovni že drugi razglasitvi epidemije, je na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih že preko 8.000 oseb iz te panoge! Kako dolgo še? Kje bomo iskali kader, ko bomo obvladali virus, bomo znova na številki 10.000 in več, s pomanjkanjem kadra? Bomo znova do izgorelosti izkoriščali obstoječe delavce?” zapišejo.
Situacija vse težja, nekateri na čakanju od marca lani
Pretekli teden so v apelu zapisali, da je bilo dovolj o zatiskanja oči pred razmerami v tej panogi: “Kljub sprejetju določenih ukrepov, ki so sicer pripomogli, da so se ohranila številna podjetja, tudi delovna mesta, je situacija delavcev, ki so zaradi odloka Vlade o zaprtju panoge, vse težja, vse hujša.”
Sprašujejo se, kdo bo nosil odgovornost za dolgotrajne posledice in večletno okrevanje panoge, za katero nikoli ni bilo uradnih podatkov, da so izvor okužb. “Večletno okrevanje panoge, za katero nikoli ni bilo uradnih podatkov, da so izvor okužb, pa vendar smo z vsako razglasitvijo epidemije, prvi doživeli popolni lock-down?”
Delavci se sprašujejo, kako preživeti mesec
“Posledice bodo hude, ne samo finančne, temveč tudi v ljudeh samih,” so zapisali v apelu in poudarili, da je premalo
razmišljati le o ohranitvi družb, medtem, ko državljani, delavci, tonejo iz dneva v dan v vse težje situacije, kako preživeti mesec. Kot v vsaki krizi doslej, največja bremena nosijo prav delavci. “Kapital se ohranja, položaj delavcev pa se vse bolj slabša. Govoriti, da smo na isti ladji, je veliko sprenevedanje! Vselej se ustvarjajo razlike, nekateri se v tem kriznem času celo bogatijo, številni delavci pa so že pahnjeni pod prag revščine!”
FOTO: sindikat-git.si
Celoten apel najdete TUKAJ.
