Podražitve so postale del našega vsakdana. Po podatkih statističnega urada so se drobnoprodajne cene v januarju 2022 zvišale za 5,8 % na letni in za 0,4 % na mesečni ravni. K letni inflaciji so največ prispevali dražja goriva in energija, k mesečni pa dražja hrana ter zemeljski in mestni plin. Cene blaga so se v enem letu v povprečju zvišale za 7,1 %, cene storitev pa za 3,1 %. Trajno blago je bilo dražje za 8,2 %, blago dnevne porabe za 8,0 % in poltrajno blago za 2,7 %.

K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ, 1,2 odstotne točke, prispevale višje cene naftnih derivatov: tekoča goriva so se podražila za 11,9 %, goriva in maziva za osebna vozila za 29,6 %. Za 1 odstotno točko so inflacijo zvišale podražitve električne energije, plina in drugih goriv (za 15,4 %). Z 0,8 odstotne točke so na letno inflacijo vplivale tudi višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 4,6 %).

Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so se januarja na mesečni ravni zvišale za 2,2 odstotka, na letni pa za 12,3 odstotka.

DZ potrdil ukrepe za omilitev posledic visokih cen energentov

Državni zbor je  v tem tednu podprl zakon o ukrepih za omilitev posledic visokih cen energentov, ki predvideva enkratni dodatek za 710.000 prebivalcev, izenačitev pravic vseh gospodinjskih odjemalcev, tudi etažnih, ter začasno, trimesečno oprostitev plačevanja prispevkov in omrežnin, ki naj bi za okoli 30 odstotkov znižala položnice. Po poročanju STA je srednja rešitev zakona 150 evrov vreden solidarnostni energetski dodatek, ki ga bo prejelo okoli 465.000 upokojencev, ki so imeli decembra največ 1000 evrov pokojnine, okoli 67.000 tistih, ki so bili decembra upravičeni do denarne socialne pomoči ali varnostnega dodatka, pa tudi decembra upravičeni do nadomestila za invalidnost. Prav tako bo dodatek pripadel prejemnikom otroškega dodatka od prvega do vključno šestega dohodninskega razreda, takih je bilo v decembru okoli 139.000. Poleg tega pa še prejemnikom dodatka za veliko družino, ki jih je približno 26.000, in rejnikom, ki so imeli decembra sklenjeno vsaj eno rejniško pogodbo.

Solidarnostni energetski dodatek bo izplačan enkrat, le okoli 6000 tistih, ki imajo štiri ali več otrok, bo prejelo še dodatnih 50 evrov. Izplačila bodo izvedena najpozneje do 15. aprila. Zanje je predvidenih okoli 108 milijonov evrov iz sklada za podnebne spremembe.

Za tri mesece, od 1. februarja do konca aprila, bodo vsa gospodinjstva oproščena plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije za končne odjemalce odjemne skupine na nizki napetosti brez merjenja moči in gospodinjske odjemalce električne energije. Prav tako za tri mesece bodo zamrznjene tarifne postavke za distribucijskega in prenosnega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine ter donosnost elektrodistributerjev.

Osnovna inflacija je ob koncu leta dosegla 2,9 odstotkov, kar je 0,3 odstotne točke nad povprečjem evrskega območja

In kakšen je (bo) vpliv podražitev na stopnjo inflacije? Dr. Mejra Festić, redna profesorica na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru in nekdanja viceguvernerke Banke Slovenije, nam je pojasnila, da je v razmerah presežnega povpraševanja in močnih cenovnih pritiskov v mednarodnem okolju zaradi motenj v dobavnih verigah inflacija v evrskem območju decembra dosegla 5,0 odstotkov. “Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu je decembra dosegel najvišjo vrednost do zdaj – kljub pomanjkanju surovin in polizdelkov ter naraščanju proizvodnih stroškov. Ob močnem domačem povpraševanju se poleg storitev ob vse višjih vhodnih stroških dražijo tudi industrijski proizvodi brez energentov. S tem se krepi tudi osnovna inflacija, ki je ob koncu leta dosegla 2,9 odstotkov, kar je 0,3 odstotne točke nad povprečjem evrskega območja.”

Naraščajoče zaposlovanje tujih delavcev zavira negativne učinke strukturnih neskladij na domačem trgu dela in posledično zmanjšuje plačne pritiske.

Visoke uvozne cene in močna domača poraba se zrcalijo tudi na tekočem računu plačilne bilance. Še naprej je visoka tudi rast izvoza. Kljub naraščajočim kazalnikom pomanjkanja delavcev in težavam v dobavnih verigah so mesečni kazalniki aktivnosti spodbudni. Naraščajoče zaposlovanje tujih delavcev zavira negativne učinke strukturnih neskladij na domačem trgu dela in posledično zmanjšuje plačne pritiske.

“Za prehodno obdobje se omili posledice podražitev s takšnimi ukrepi, kar pa ni trajna rešitev”

“Evrske tržne obrestne mere so se dodatno povišale. Finančni trgi vidijo možnost izhoda iz okolja negativnih obrestnih mer hitreje, kot so pričakovali pred pandemijo. Finančni pogoji za evrske gospodarske subjekte ostajajo dovolj podporni in z njimi tudi pogoji za gospodarsko rast,” še pojasnjuje sogovornica in dodaja: “Če se bo denarna politika odzvala visoki inflaciji, bo zmanjševanje neto nakupov obveznic in kasneje prenehanje ponovnega investiranja zapadlih glavnic prispevalo k povišanju zahtevanih donosnosti in tako pomembno prispevalo k upočasnitvi rasti cen.”

Država s sistematično razvojno politiko in neizkoriščen potencial SID banke sta pri tem protagonista razvoja.

Na vprašanje, ali gredo zadnji vladni sprejeti ukrepi v pravo smer, dr. Mejra Festić odgovarja: “Za prehodno obdobje se omili posledice podražitev s takšnimi ukrepi, kar pa ni trajna rešitev. Potrebno je dvigniti produktivnost, gospodarsko rast in s tem doseči širšo davčno bazo ter posledično omogočiti rast dohodkov prebivalstva tudi pokojnin na dostojno raven. Država s sistematično razvojno politiko in neizkoriščen potencial SID banke sta pri tem protagonista razvoja.”