Državni zbor je, kot poroča STA; konec marca potrdil novi zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki je črtal določbo v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je dotlej delodajalcem omogočala znižanje davčne osnove za plačilo prispevkov za določene napotene delavce na zakonski minimum. To je namreč za napotene delavce v primerjavi z delavci, ki prejemajo enako bruto plačo v Sloveniji, pomenilo nižje pokojnine, za državo nižji priliv v pokojninsko blagajno, za sosednje države pa nelojalno konkurenco, zaradi česar je bil na ravni EU sprožen postopek zoper Slovenijo.

Ker pa je rešitev zvišala stroške delodajalcev, je bil na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) lani dosežen dogovor, da bo ta del zakona v veljavi šele z letom 2024. V tem času naj bi ministrstvo za finance preučilo možne rešitve, da bi bile obremenitve za podjetja in delavce enakovredne tistim v konkurenčnih državah. Ukrepi naj bi bili po prvotni časovnici predlagani do konca marca, ta rok pa je bil nato podaljšan do 1. maja.

Pričakujejo sestanek s predsednikom vlade in pristojnimi ministri

Ukrepov medtem še vedno ni, zato so se v Gospodarski zbornici Slovenije, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Trgovinski zbornici Slovenije, Združenju delodajalcev Slovenije ter Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije zavzeli za sestanek s predsednikom vlade, ministri za finance, za delo in za gospodarstvo. “Pričakujemo, da se časovnica, ki je bila usklajena med socialnimi partnerji, ne bo več podaljševala in bodo konkretni ukrepi sprejeti še pred poletjem, najpozneje do konca junija,“ so poudarili v sporočilu za javnost. Omenjena sprememba zakona bo po njihovih navedbah bistveno poslabšala konkurenčnost slovenskega izvozno usmerjenega gospodarstva v primerjavi s konkurenčnimi državami članicami EU. “Izvoz storitev je eden izmed vitalnih interesov slovenskega izvozno usmerjenega gospodarstva,” so podčrtali in dodali, da so v letu 2021 podjetja, ki z napotenimi delavci izvajajo storitve v tujini, k slovenskemu bruto domačemu proizvodu kljub pandemiji covida-19 prispevala 8,9-odstotni delež. “Delodajalske organizacije izpostavljamo, da si ne moremo privoščiti, da bi zaradi neugodne regulacije izgubili pomemben delež našega gospodarstva,” so zapisali. Opozorili so še na opozorila slovenskih podjetij, da bodo v primeru, da konkretnih rešitev do konca junija ne bo, “prisiljena iskati druge možnosti, tudi s selitvijo sedežev podjetij v sosednje države”.

“To je neposreden izvoz, ki ga ima država, ki bi si morala želeti čimveč takšnih podjetij. Mislim, da se Slovenija tega premalo zaveda.”

Mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, pravi, da so že konec lanskega leta, ko je Ekonomsko-socialni svet potrdil zakon o čezmejnem izvajanju storitev, z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti dogovorili, da bodo preko ministrstva za finance skušali najti rešitev. “Ta je praktično na dlani, saj jo imajo tudi vse ostale države. Seveda v smislu, da ohranimo konkurenčnost podjetij.” Štajerska gospodarska zbornica je takrat naredila obširno analizo, ki je pokazala, kakšen pomen imajo ta podjetja, ki zaposlujejo okoli 40 tisoč delavcev, pri izvozu storitev. Govorimo o tehničnih storitvah; o gradbenih šoferjih, montažerskih storitvah, … “Večina njihovih delavcev je sicer tujcev in ti se zagotovo ne bodo vrinili v Slovenijo. V tujini delajo za plačo, ki jo naša slovenska podjetja tudi financirajo. Namigovanja, da se bodo vrnili, ko preko naših podjetjih ne bodo imeli več možnosti zaposlitve, so zgrešena. To je neposreden izvoz, ki ga ima država, ki bi si morala želeti čimveč takšnih podjetij. Mislim, da se Slovenija tega premalo zaveda,” pojasnjuje Aleksandra Podgornik.

Kritična je do pristojnega  ministrstva: “Ministrstvo za finance se že ves čas izgovarja, da nima podatkov, da rešitve še niso pripravljene, delovna skupina, ki bi naj pripravila rešitve, v kateri je tudi naš predsednik regijskega sveta izvajalcev čezmejnih storitev Albert Kekec, se je zavezala, da to stori. Skrbi nas, ker do maja nismo uspeli priti do nobenih rešitev, kar pomeni, da se ne moremo niti pogovarjati o kakršnih koli predlogih. Vmes so se na ministrstvu za finance zgodile kadrovske spremembe. Bojim se, da tam to nalogo razumejo kot informacijo, ki zanje ni ključnega pomena. Nas pa skrbi, saj če do poletja ne pridemo do nobenih predlogov, ki se v smislu olajšav vežejo tudi na zakon o dohodnini, se bojim, da bodo podjetja prenesla svoje sedeže v druge države. Hrvaška je na primer s svojo zakonodajo za podjetja, ki opravljajo čezmejne storitve, za 23 odstotkov cenejša. Morebitna selitev sedežev v tujino se naši državi naslednje leto še ne bo poznala, čez kakšno leto pa gotovo; na statistiki in bruto domačem proizvodu.”

Ker se v delodajalskih organizacijah, vključenih v ESS, želijo s predstavniki vlade in pristojnih ministrstev sestati, so ministrstvu za finance posredovali dopis, odkoder so jim, po pojasnilih naše sogovornice odgovorili, da so v delovni skupini. “Imam občutek, da imamo različne časovnice. Če pridemo do rešitev šele novembra, decembra, potem teh podjetij ne bomo več dobili nazaj v Slovenijo. Podjetja morajo namreč za prihodnje leto svoje aktivnosti načrtovati, njihov ključni strošek je strošek dela. Ne bodo čakala na državo, ampak bodo poiskala ugodnejše rešitve zase,” zaključuje Podgornikova.

Po novem izračunu plače bo delavec prejel med 13- in 14-odstotno nižjo neto izplačilo, delodajalcu pa se bo strošek povišal za približno 10 odstotkov

Albert Kekec, predsednik Regijskega sveta ŠGZ izvajalcev čezmejnih storitev, je že pred časom opozoril, da predlagane spremembe zakona o čezmejnem izvajanju storitev predstavljajo realno grožnjo, da se bo slovenski izvoz iz naslova storitev gradbeništva, tehničnih in transportnih storitev, ki je leta 2022 v slovenski BDP prispeval 5,6 milijarde evrov, občutno zmanjšal. Zakon se nanaša na podjetja, ki izvajajo svoje storitve v tujini z napotenimi delavci. To so tisti zaposleni v slovenskih podjetjih, ki gredo v tujino opravit začasno delo. Leta 2022 so izvozniki tako imenovanih GTT storitev ustvarili za 2,4 milijard evrov presežka izvoza, v istem letu pa so vsi slovenski izvozniki blaga skupaj ustvarili za 2,6 milijard evrov primanjkljaja. Lani so podjetja, ki z napotenimi delavci izvajajo GTT storitve, v slovenski BDP prispevala 9,5-odstotni delež.

“Zakon ukinja zavarovalno podlago 002 in vpliva na strošek dela. Delavec ima osnovno plačo v Sloveniji in dodatek (korekcijo) k tej plači takrat, ko je napoten v tujino. Ta korekcija je potrebna zato, da, ko je delavec napoten v tujino, mora biti njegova bruto plača enaka bruto plači lokalnega delavca v deželi napotitve. Po trenutni zakonodaji se od slovenske bruto plače plačajo davki in prispevki, od dodatka za korekcijo za delo v tujini pa samo dohodnina. Sprejeti zakon pa določa, da se s prispevki obremeni tudi dodatni del. Posledično se strošek dela zelo poveča. Po novem izračunu plače bo delavec prejel med 13- in 14-odstotno nižjo neto izplačilo, delodajalcu pa se bo strošek povišal za približno 10 odstotkov.“ Po anketi, ki so jo opravili, je 95 odstotkov delavcev zavrnilo znižanje plač oziroma so dejali, da če se to zgodi, ne bodo več pripravljeni hoditi na delo v tujino. “Če želijo delodajalci zadržati kader, plač ne smejo znižati, kar pa pomeni, da prevzamejo celotno breme stroška dela, ki ga prinaša zakon. V tem primeru bi se ta strošek povišal za 30 odstotkov, kar bi pomenilo za okoli 20-odstotno povečanje stroška podjetja.”

Kekec nadaljuje, da 45 odstotkov podjetij razmišlja, da bo svojo dejavnost preneslo iz Slovenije, drugi večji del pa, da bo opustil dejavnost izvoza storitev.

Kakšne so predlagane rešitve?

Štajerska gospodarska zbornica kot rešitev predlaga ureditev, ki jo imajo v Avstriji, kjer so napoteni delavci v določenih panogah deležni 60 odstotkov olajšave pri dohodnini, v njihovo dohodninsko osnovo pa se šteje samo 40 odstotkov siceršnje davčne osnove. Drugi predlog je uporaba določil, ki že veljajo za javne uslužbence v Sloveniji, tretji predlog pa ureditev, ki jo imajo hrvaška podjetja. Tamkajšnji delavec je namreč upravičen do dnevnic za terensko delo v tujini, katerih namen je pokrivanje stroškov dela in prehrane v tujini. Te dnevnice niso obremenjene z davki in prispevki.

Ministrstvo: Dogovorjeno je bilo, da se najprej opravi analiza področja čezmejnega opravljanja storitev

Vprašanja, vezana na iskanje rešitev glede novega zakona o čezmejnem izvajanju storitev, smo posredovali tudi na pristojni ministrstvi. S finančnega ministrstva so nam sporočili, da je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot koordinator že sklicalo dva sestanka strokovne skupine ESS, v katero so imenovani tudi predstavniki delodajalcev. “Ob oblikovanju strokovne skupine ESS je bilo dogovorjeno, da se najprej opravi analiza področja čezmejnega opravljanja storitev, saj je le na podlagi analize in identifikacije problematike mogoče pripraviti ustrezne ukrepe oziroma ugotoviti, ali oziroma v kateri obliki so ti potrebni oziroma primerni. Pri delu strokovne skupine tako aktivno sodelujejo tri ministrstva: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in Ministrstvo za finance. V skladu z dogovori strokovne skupine ESS je bil za davčno področje že pripravljen pregled mednarodnih rešitev, povezanih s čezmejnim opravljanjem storitev. Ni pa še bilo mogoče izvesti podrobnejše analize dosedanjega čezmejnega izvajanja storitev zaradi težav pri pridobivanju ustreznih podatkov. Aktivnosti za zagotovitev le teh intenzivno potekajo pod okriljem Ministrstva za finance in v sodelovanju z različnimi deležniki.”

Na zadnjem sestanku strokovne skupine 23. maja letos je bilo dogovorjeno, da predstavniki delodajalcev članom skupine posredujejo svoja gradiva, predloge in izračune, da se do njih opredeli tudi Ministrstvo za finance. Naslednji sestanek strokovne skupine bo izveden še v mesecu juniju, so še sporočili.