Leta 2017 je kanadsko-avstrijska multinacionalka Magna v Hočah odprla novo lakirnico. Vrednost investicije je znašala 146,4 milijona evrov, od tega je podjetje pridobilo finačno spodbudo s strani države v višini 18,5 milijona evrov. A državni denar je podjetje prejelo le pod določenimi pogoji.
Na Ministrstvu Republike Slovenije za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) so spomnili: “MGRT je z Magna Metalforming AG (tuji investitor) in Magna Steyr Maribor, avtomobilski dobavitelj (projektno podjetje), sklenilo pogodbo o dodelitvi finančne spodbue za investicijski projekt ‘Izgradnja novega objekta za lakirnico avtomobilskih karoserij, vključno s podporno infrastrukturo’.”
Pogodbo so na podlagi Zakona o spodbujanju tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij sklenili oktobra 2017, projekt je bil končan oktobra 2019.
Nov rok za izpolnitev zavez: oktober 2024
Podjetje Magna Steyr je ob prejemu državne pomoči moralo skleniti štiri zaveze. Projekt je moralo zaključiti najkasneje do oktobra 2019. Zavezalo se je, da bosta tako projekt kot proizvodnja v problemskem območju Maribora s širšo okolico ohranjena vsaj do 30. oktobra 2024. In še: podjetje bo najpozneje do 30. oktobra 2022 ustvarilo 404 nova neto delovna mesta in bo najkasneje do tega datuma imelo najmanj 404 zaposlene.
Na MGRT so razkrili, da je Magna Steyr vložila vlogo za podaljšanje pogodbenih obvez, skladno z Zakonom o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19. Povedali so, da je v pripravi aneks k pogodbi, saj je komisija ugotovila, da vlagatelj izpolnjuje določene pogoje. “Zato se lahko podaljša rok za izpolnitev zaveze z investicijo ustvariti in ohraniti delovna mesta (…) do 30. oktobra 2024,” so povedali na gospodarskem ministrstvu.
Marca letos je proizvodnja obstala
Na MGRT so povedali: “Po nam znanih podatkih se je podjetje po uspešnem zagonu proizvodnje v letu 2019 soočilo z negativnimi učinki covid-19 pandemije. Tako je v marcu 2020 prišlo do začasne zaustavitve proizvodnje. Podjetje je nemudoma pristopilo k iskanju ukrepov za omejitev vpliva zunanjih dejavnikov na zaposlene in proizvodne zmogljivosti.”
Aprila letos so v Magni vpeljali tako imenovano ‘soft lockdown’ organizacijsko strukturo, da bi zagotovili nadaljnjo operativnost opreme in objektov. “Poslovne aktivnosti podjetja, ki niso bile neposredno prizadete zaradi pandemije, so se tudi v tem obdobju izvajale brez prekinitve. V skladu s tem so bili preostali zaposleni glede na potrebe podjetja poslani na čakanje na delo ali pa so naloge opravljali v skrajšanem delovnem času,” so povedali na MGRT.
Zaradi drastičnega upada povpraševanja na avtomobilskem trgu je podjetje status ‘soft lockdown’ nadaljevalo od junija 2020 do konca leta 2020, v pričakovanju ponovnega zagona celotne proizvodnje v letu 2021.
Proizvodnjo v Hočah naj bi spet zagnali prihodnji mesec
Na gospodarskem ministrstvu so napovedali: “Do ponovnega zagona bodo skoraj vsi zaposleni ohranjeni v območju Maribora s širšo okolico, in sicer tako, da so še naprej zaposleni v podjetju Magna Steyr, delno za ohranjanje in vzdrževanje proizvodnih zmogljivosti v tovarni na lokaciji Hoče-Slivnica, delno z opravljanjem dela za sestrsko podjetje v Avstriji. S ciljem ohranitve proizvodnih zmogljivosti na lokaciji Hoče-Slivnica je podjetje vzpostavilo začasno organizacijo za vzdrževanje funkcionalnosti opreme in zgradb.”
Na MGRT so razkrili: “Kot nam je znano, podjetje načrtuje, da bo decembra 2021 ponovno začelo z redno proizvodnjo.” O teh načrtih smo povprašali tudi podjetje Magna Steyr. Odgovore bomo objavili takoj, ko jih bomo prejeli.
Takšne bi bile sankcije ob neizpolnjevanju zavez
Zanimalo nas je še, kaj bi se zgodilo, če podjetje svojih zavez ne bi uspelo izpolniti. Na gospodarskem ministrstvu so odvrnili: “V primeru, da projektno podjetje v obdobju ne izpolni pogoja vzpostavitve novih neto delovnih mest, je dolžno v 15 dneh po prejemu zahtevka oziroma poziva s strani ministrstva vrniti prejeto finančno spodbudo s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila do dneva plačila.”
Podjetje bi moralo vračati sorazmerni delež finančne spodbude, izračunan glede na število nerealiziranih novih neto delovnih mest, če bi v določenem obdobju ustvarilo več kot 50 in manj kot 100 odstotkov novih neto delovnih mest. Podoben postopek bi sledil, če podjetje ne bi izpolnilo zavez o ohranitvi teh delovnih mest.
Če pa bi podjetje s proizvodnjo prenehalo prej, kot bi po sklenjenih zavezah smelo, bi moralo v 15 dneh od prejema zahtevka vrniti sorazmerni del finančne spodbude, glede na trajanje investicijskega projekta.
