Evropska komisija je v odgovoru na vprašanje evroposlanke Romane Tomc (SDS/EPP) glede otroških dodatkov v Avstriji v torek poudarila, da pogodba o EU prepoveduje vsakršno neposredno ali posredno diskriminacijo delavcev na podlagi državljanstva. Tomčeva meni, da je to dobra novica za slovenske delavce v Avstriji. Dunaj pomisleke Bruslja zavrača.
Tomčeva je poslansko vprašanje komisiji poslala sredi januarja, po odločitvi avstrijske vlade o znižanju otroškega dodatka za v tujini živeče otroke zaposlenih v Avstriji. Poslanka je dala pobudo za vprašanje, pripravila ga je s kolegi s Poljske, Madžarske, Slovaške in Romunije, podpisali pa so ga evropski poslanci iz devetih držav in petih političnih skupin, med njimi vsi slovenski evroposlanci in evropska poslanka iz Avstrije, koroška Slovenka Angelika Mlinar.
Ali je ukrep v skladu s pravom EU?
V njem so komisijo vprašali, ali gre za diskriminacijo, če država članica otroške dodatke prilagodi življenjskim stroškom države, kjer otroci živijo. Poslance je tudi zanimalo, ali so državljani EU, zaposleni v drugi članici, ki plačujejo enake prispevke kot državljani članice, upravičeni tudi do enakih socialnih ugodnosti in ali to velja tudi za otroške dodatke. Evropsko komisijo so evroposlanci tudi spraševali, ali je ukrep Avstrije v skladu s pravom EU, še posebej z uredbo o koordinaciji sistemov socialne varnosti iz leta 2004.
Evropska komisija je odgovorila v torek in med drugim navedla, da so delavci migranti “upravičeni do enakih otroških dodatkov kot lokalni delavci ne glede na kraj stalnega prebivališča otroka”, so sporočili iz pisarne Tomčeve. Po mnenju komisije ta pravila temeljijo na “pravičnem in jasnem načelu, ki je bistvo enotnega trga in se je skozi čas izkazalo za uspešno, to je za enake vplačane prispevke iz dela se morajo pridobiti in uporabljati enaki prejemki.”
“Pričakovala sem takšen odgovor, karkoli drugega bi bilo zelo zaskrbljujoče,” je v odzivu na odgovor komisije sporočila Tomčeva. Ob tem je izrazila upanje, da bo komisija ukrepala v skladu s predpisi in pooblastili tudi v primeru, če bo Avstrija indeksacijo resnično začela izvajati.
Avstrija: “Ne gre za diskriminacijo”
“Razumem razloge, ki so vodili avstrijsko vlado pri tem diskriminatornem predlogu, vendar v EU ne moremo dopustiti, da se otroci, državljani EU, delijo na prvo in drugorazredne. V tem primeru ne gre za tako imenovani socialni turizem, ki vse bolj obremenjuje evropski socialni model. To je resen problem, ki pa ga je treba reševati na drugačen način,” je še menila poslanka.
Avstrijsko ministrstvo za družino je pomisleke Bruslja zavrnilo. Kot je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA poudarilo v torek, ne gre za diskriminacijo delavcev na podlagi državljanstva, ker bodo podlaga za indeksacijo življenjski stroški v članici unije, kjer živi otrok.
Vlada na Dunaju ocenjuje, da bo ta ukrep vplival na 132.000 otrok tujcev, zaposlenih v Avstriji, predvsem na Madžarskem, Slovaškem, Poljskem, v Romuniji in Sloveniji. Po besedah Tomčeve bi odločitev avstrijske vlade vplivala na 10.600 otrok v Sloveniji.
Vprašanje otroških dodatkov v EU ureja direktiva o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Da bi bila odločitev avstrijske vlade skladna z evropsko zakonodajo, je po navedbah evropskih poslancev treba spremeniti uredbo.
STA
