Norveški izvoz zemeljskega plina v Evropo se je danes močno zmanjšal, potem ko je bilo zaradi tehničnih težav zaustavljeno eno od plinskih vozlišč v Severnem morju. Cene plina v Evropi so posledično poskočile za desetino in dosegle najvišje ravni letos, poročajo tuje tiskovne agencije.
Pojavile so se operativne težave, ki bodo zahtevale popravilo
Kot je za Reuters pojasnil vodja obratovanja plinovodnega sistema pri norveškem energetskem podjetju Gassco Alfred Hansen, je v nedeljo prišlo do incidenta na ploščadi Sleipner Riser v Severnem morju, ki so jo posledično zaprli. Tiskovna predstavnica družbe Gassco Randi Viksund je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnila, da so se na ploščadi Sleipner Riser pojavile "operativne težave", ki bodo zahtevale popravilo. Kdaj točno bodo težave odpravljene, še ni znano, je dejal Hansen.
Sleipner Riser je priključna točka za plinovoda Langeled North in Langeled South, ki povezujeta obrat za predelavo plina Nyhamna na zahodni obali Norveške s terminalom Easington v Veliki Britaniji. Oba terminala sta bila danes zaprta.
Zaradi zaprtja omenjene ploščadi in plinovoda Langeled se je zmanjšal norveški uvoz plina v Evropo. Norveška je po izbruhu vojne v Ukrajini in uvedbi sankcij proti Rusiji sicer postala največja dobaviteljica plina za Evropo. Cena megavatne ure (MWh) plina za dobavo v naslednjem mesecu se je na nizozemskem vozlišču TTF okoli 13. ure zvišala na 37,69 evra, kar je 10,15 odstotka več kot ob začetku trgovanja.
Cena zemeljskega plina v Evropi je po ruskem napadu na Ukrajino močno porasla. Leta 2022 je bilo treba za megavatno uro odšteti tudi več kot 300 evrov. Po umiritvi gospodarskih razmer je cena začela upadati; sredi lanskega februarja je prvič po letu in pol padla pod 50 evrov za megavatno uro.
STA
