Banke so januarja ustvarile 43,9 milijona evrov dobička pred davki, kar je 70 odstotkov več kot januarja lani, ko je bil ta v primerjavi z večino mesecev lanskega leta razmeroma nizek. Rast posojil nebančnemu sektorju se je umirjala, a je bila v primerjavi z večletnim povprečjem in z državami evrskega območja še vedno visoka.
Medletna rast posojil nebančnemu sektorju se je januarja znižala na 9,5 odstotka. Po opaznem zmanjšanju obsega posojil decembra lani se je ta januarja povečal za 199 milijonov evrov, so v najnovejši mesečni publikaciji o poslovanju bank zapisali v Banki Slovenije.
Januarja se je s prirastom za 227 milijonov evrov močno povečal obseg posojil podjetjem in bil precej nad povprečjem lanskega leta, ki je znašalo 99 milijonov evrov. Kreditiranje je bilo podobno kot jeseni precej skoncentrirano na nekaj večjih družb. Medletna rast se je januarja znižala na 11,9 odstotka, a ostala med najvišjimi v evrskem območju.
Umiritev kreditiranja gospodinjstev
Kreditiranje gospodinjstev se je v segmentu stanovanjskih posojil umirilo, v segmentu potrošniških pa je postalo intenzivnejše. Potem ko je povprečen mesečni prirast stanovanjskih posojil v letu 2022 znašal 61 milijonov evrov, se je njihov obseg prvič po januarju 2016 zmanjšal, in sicer za štiri milijone evrov. Njihova medletna rast se je znižala na 9,2 odstotka, glede na evrsko povprečje pa je bila še naprej visoka.
Povprečen mesečni prirast potrošniških posojil v letu 2022 je znašal dva milijona evrov, januarja pa se je povečal najbolj po oktobru 2019, in sicer za 10 milijonov evrov oz. medletno za 1,6 odstotka. S tem se je medletna rast vidno približala povprečni rasti v evrskem območju.
Obrestne mere za novoodobrena posojila nebančnemu sektorju so se januarja dodatno zvišale. Precej so se zvišale fiksne obrestne mere za posojila nefinančnim družbam, ki so bile glede na januar 2022 višje za 4,6 odstotne točke, medtem ko so bile spremenljive višje za 2,5 odstotne točke.
Pri posojilih gospodinjstvom so bile spremenljive obrestne mere višje od fiksnih. Pri stanovanjskih posojilih so bile spremenljive glede na enako obdobje lani višje za 2,9 odstotne točke, pri potrošniških za 2,2 odstotni točki, medtem ko so bile fiksne pri stanovanjskih višje za 2,1 odstotne točke, pri potrošniških pa za 0,8 odstotne točke.
Delež nedonosnih izpostavljenosti bank se je januarja ohranil na decembrski ravni. Na ravni celotnega portfelja je ta delež znašal 1,1 odstotka, kar je manj kot v povprečju evrskega območja, nespremenjen je bil tudi v sektorju podjetja. Med dejavnostmi se je nadaljeval polletni trend rasti deleža v dejavnosti rekreacije, kulture in razvedrilu. Po polletnem naraščanju se je delež v gostinstvu januarja ustavil pri 14,9 odstotka.
Kapitalski položaj soliden
Kapitalski položaj bančnega sistema je ostal soliden, likvidnost pa dobra. Količnik skupne kapitalske ustreznosti je konec leta dosegel 18,5 odstotka. Količnik CET1 se je ustalil pri 15,9 odstotka in s tem prekinil trend zniževanja iz predhodnih četrtletij. Oba količnika sta bila višja glede na evrsko povprečje, količnik skupne kapitalske ustreznosti za 0,1 odstotne točke in količnik CET1 za 0,8 odstotne točke.
V zadnjem obdobju dogajanje na bančnem področju zaznamujejo pretresi v ameriškem in švicarskem bančnem sistemu. Slovenski bančni sistem podobno kot v evrskem območju posluje stabilno in z visoko likvidnostjo, so še zapisali v slovenski centralni banki.
STA
