Družba Aerodrom Maribor d.o.o. je v izjavi za medije spregovorila o preteklosti, velikih načrtih, obljubah, povedali so tudi, da bodo s tožbo zahtevali odškodnino v sodnem postopku ter zahtevali vračilo zneska vseh najemnin, ki skupno znašajo dva milijona evrov.

Najemno pogodbo sklenili v prepričanju, da bo država sprejela državni prostorski načrt

K upravljanju letališča Edvarda Rusjana Maribor je družba pred tremi leti z namenom, da bi letališče razširila ter povečala njegovo produktivnost. »Svoje načrte je razkrila Republiki Sloveniji že v fazi sklepanja najemne pogodbe z dne 2. februarja 2017. Aerodrom je poudaril, da je za uresničitev načrtov nujno potrebno aktivno sodelovanje oblasti, predvsem sprejetje državnega prostorskega načrta in občinskega prostorskega načrta, ki bosta načrtovane investicije omogočala ter opozoril, da brez takšnega aktivnega sodelovanja načrti niso realistični,« so pojasnili in dodali, da so v svojem poslovnem načrtu opredelili terminski načrt, ki je zajemal tudi sprejetje prostorskih načrtov.

Republika Slovenija naj bi v fazi sklepanja najemne pogodbe aktivno pozivala Aerodrom, naj razjasni svoje načrte in trdila, da bodo izvedeni v soglasju z Vlado v določenih terminskih načrtih. »Ker je bil Aerodrom edini prijavitelj, pojasnila niso služila odločitvi pri izbiri, pač pa prav dogovorom o investicijah in razvoju letališča. Najemno pogodbo je Aerodrom Maribor d.o.o. tako sklenil v prepričanju, da bo država v določenih časovnih okvirih sprejela državni prostorski načrt.«

Načrti so bili veliki: širitev steze, poslovni center in hoteli

Na novo sprejeti DPN bi, kot še zapišejo v izjavi za medije, namreč omogočil razširitev letališke steze in izgradnjo podporne infrastukture, kot so objekti za skladiščenje, poslovni center, hoteli ipd. To bi nadalje omogočilo razvoj novih letalskih povezav ter veliko število novih delovnih mest. »V skladu s poslovnim načrtom bi se potniški promet iz 20.000 potnikov v letu 2016 povečal na 2 milijona potnikov v letu 2028, povečal bi se tovorni promet ter uvedle nove aktivnosti, kot so simulacijsko-izobraževalni center, reciklaža letal ter prodajni in servisni center. Vse to bi znatno povečalo produktivnost LERM, kar bi imelo znatne pozitivne učinke na razvoj regije in tudi države.«

Država dajala vtis, da bo zagotovila pogoje

»Država je tako že v fazi sklepanja pogodbe ustvarjala vtis, da bo aktivno sodelovala pri izvajanju investicij po načrtih Aerodroma, tako da bo zagotovila pogoje v njeni moči, vključno s sprejetjem DPN. Takšen vtis je nadalje ohranjala še dolgo po sklenitvi pogodbe in se še naprej sestajala in pogovarjala s predstavniki Aerodroma Maribor d.o.o. o sprejetju DPN, ter jim podajala informacije o rokih, do katerih bo DPN sprejet. V okviru teh sestankov je takratni državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben podal izrecno izjavo, da bo DPN za prvo fazo potrjen in sprejet do konca marca 2018, na sledečih sestankih pa sta se stranki pogajali o podaljšanju rokov za sprejem DPN.«

»Aerodrom Maribor d.o.o. bo s tožbo zahteval odškodnino v sodnem postopku ter zahteval vračilo zneska vseh najemnin, ki jih je plačal v času trajanja najemne pogodbe (kar skupno znaša 2.138.077,77 EUR), stroškov ter izgubljenega dobička.«

Ves ta čas je Aerodrom državi plačeval najemnino za letališko infrastrukturo ter plačeval vse potrebne stroške upravljanja in vzdrževanja letališča. »Svoj prispevek k razvoju letališča je tako izvedel, vendar pa po skoraj dveh letih država ni več kazala interesa za sodelovanje, zato je pogodbo z njo odpovedal, da bi se izognil nadaljnjemu nastajanju nepotrebnih stroškov,« poudarjajo.

Ob tem pa jasno zatrdijo, da je bila z odlašanjem sprejetja državnega prostorskega načrta povzročena velika škoda ne samo družbi Aerodrom Maribor d.o.o., temveč tudi širši mariborski regiji in navsezadnje celotni Sloveniji. »Aerodrom Maribor d.o.o. bo s tožbo zahteval odškodnino v sodnem postopku ter zahteval vračilo zneska vseh najemnin, ki jih je plačal v času trajanja najemne pogodbe (kar skupno znaša 2.138.077,77 EUR), stroškov ter izgubljenega dobička.«

Zahtevajo izbris služnosti

»Tudi po odpovedi najemnega razmerja Republika Slovenija s svojimi kršitvami ni prenehala. V zemljiški knjigi je dosegla vpis služnosti na Aerodromovih nepremičninah na podlagi pogodbe, ki nikoli ni stopila v veljavo,« še povedo in dodajo, da Republika Slovenija kljub neveljavnosti pogodbe zadevne nepremičnine neodplačno uporablja brez pravne podlage in kljub nasprotovanju lastnika. »Kljub pozivom na mirno rešitev spora h konstruktivnemu reševanju problematike ni pristopila, zato Aerodrom Maribor d.o.o. v sodnem postopku zahteva izbris služnosti iz zemljiške knjige, zahteval pa bo tudi nadomestilo za uporabo svojih nepremičnin.«

»Republika Slovenija pa je šla v zadevi še en korak dlje. Ne le, da ni bila pripravljena na sporazumno rešitev spora, Aerodromu Maribor d.o.o. je že posredovala ponudbo za odkup spornih nepremičnin, ta ponudba pa je predpogoj za uvedbo postopka razlastitve, s katerim bo poskušala Aerodromu odvzeti lastninsko pravico na nepremičninah na območju mariborskega letališča,« zapišejo.

»Republika Slovenija nadaljuje s spornim početjem«

Ministrstvo za infrastrukturo je na spletu dne 7. februarja 2020 objavilo Javni poziv promotorjem k oddaji vloge o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva za projekt dolgoročnega obratovanja LERM, ki ponovno temelji na obljubah o tem, da je v pripravi  državni prostorski načrt, ki bo podlaga za posodobitve obstoječega letališča glede na potrebe sodobnega civilnega potniškega in tovornega prometa ter revitalizacijo letališke in neletališke infrastrukture v skladu z načrtovanim prometom in varnostnimi zahtevami v skladu z mednarodnimi in evropskimi varnostnimi standardi. »Videti je, da Republika Slovenija nadaljuje s spornim početjem, in sicer z zavajajočim privabljanjem novih investitorjev, ki bi bili v prepričanju, da bo vlada svoje obljube izpolnila, pripravljeni vlagati v mariborsko letališče.«

»Vse navedeno kaže na mačehovski odnos države do tujih investitorjev, ki bi lahko sicer znatno prispevali k razvoju slovenskega gospodarstva in generirali veliko število delovnih mest, pa tudi na malomaren odnos do naše javne infrastrukture, ki je zgrajena tudi z davkoplačevalskim denarjem. Tovrstne politične odločitve zavirajo razvoj in so za slovensko gospodarstvo škodljive,« pojasnijo ob koncu.