Nasin center za opazovanje objektov blizu Zemlje ocenjuje, da bo asteroid s premerom okoli en kilometer 18. januarja mimo našega planeta poletel na razdalji okoli 1,9 milijona kilometrov. S prostim očesom ga ne bo mogoče videti, njegov prehod pa bodo lahko z manjšimi teleskopi opazovali že ljubiteljski astronomi, navaja portal Siol.
Vidite ga lahko le s teleskopom
V Sloveniji bo viden 18. januarja v večernih urah, pri čemer bo nizko na nebu. “Razen če nimate vsaj nekega srednje velikega amaterskega teleskopa, ne. Ker bo najsvetlejši, ko bo nekje 10. magnitude, kar je veliko pretemno, da ga vidite s prostim očesom. Potreben je teleskop,” je povedal Bojan Ambrožič.
Kljub črnogledim napovedim Nostradamusa, da naj bi na Zemljo padel uničujoči asteroid, pa te bojazni ni. “Za zdaj ne, najbližje se nam bo približal na okrog dva milijona kilometrov, kar je približno petkratna razdalja med Zemljo in Luno,” dodaja Japelj.
Prav tako naj vas ne skrbi, da bi se preveč približal Zemlji in trčil vanjo. Njegova pot po vesolju je namreč dobro znana, vsaj za nadaljnjih 200 let.
“Čez čas se lahko asteroidu orbita lahko malo spremeni, zaradi vpliva gravitacije planetov lahko izgublja maso in zato je treba na dolgi rok popravljati izračune, da bi vedeli, kako se bo gibal,” je položaj opisal Japelj. Asteroidi, ki imajo velikost enega kilometra, kakršen je tudi ta, padejo na zemljo v povprečju vsakih 600 tisoč let. Tisti, ki naj bi s površja zemlje izbrisal dinozavre, je bil desetkrat večji, poroča Siol.
Asteroid ogromen, večina skal pa manjših
“V vesolju imamo skale najrazličnejših velikosti, tale asteroid je ogromen, večina skal pa je manjših. In da, če tak manjši kamen pade v atmosfero, zgori in ga vidimo kot utrinek. To se dogaja ves čas,” razloži Japelj. Strokovnjaki geologi, ki se ukvarjajo z meteoriti, ugotavljajo tudi njihovo sestavo.
“Meteoriti so ostanki asteroidov, ki preživijo Zemljino atmosfero. Zelo majhen del asteroidov pade na zemljo, to se zelo redko zgodi, ponavadi so tudi zelo majhni,” še doda Ambrožič.
Z uporabo posebnega mikroskopa lahko sklepajo, da je meteorit, ki so ga našli na Dolenjskem leta 2020, podobne kamninske sestave kot asteroid, ki mu bomo priča prihodnji teden.
“Z meteoriti je bila datirana starost osončenja in razvoj samega osončja. A naše osončje ni neka stacionarna stvar in nenehno doživlja neko evolucijo. S študijo meteoritov lahko ugotovimo za 4,6 milijarde let nazaj, kaj se je dogajalo s samim osončjem,” razloži Ambrožič. Če ste ljubitelj astronomskih dogodkov, je v tem letu še več datumov, ki jih ne smete zamuditi. 16. maja bo popoln lunin mrk, ki bo viden zgodaj zjutraj, med 12. in 13. avgustom bo vrh meteorskega roja Perzeidov, 25. oktobra delni sončev mrk, piše Siol.
