Pri analizi se je CREA (Centre for Research on Energy and Clean Air) opiral na podatke o ladijskem in cevovodnem prometu z gorivi med 24. februarjem in 24. avgustom. Ne samo, da je ruski prihodek od izvoza energentov torej višji od stroškov vojne, dejstvo je tudi, da je EU kljub sankcijam največji kupec zalog (85 milijard evrov), prednjači pa Nemčija, poroča krone.at. Na drugo mesto se je uvrstila Kitajska (35 milijard evrov).
Čeprav se je obseg izvoza zmanjšal, Rusija “še vedno ustvarja rekordne prihodke” s fosilnimi gorivi, je dejal analitik CREA Lauri Myllyvirta. K temu bi lahko prispevalo tudi odpiranje novih trgov, predvsem v Aziji (npr. Indija in Iran). Potem ko so finančni ministri ZDA, Nemčije, Italije, Japonske, Velike Britanije, Francije in Kanade prejšnji teden prižgali zeleno luč za omejitev cen ruske surove nafte, je Moskva napovedala, da bo poslala še več nafte v Azijo, poroča portal 24ur. Da sankcije na ruski energetski sektor nimajo večjega učinka, sicer kaže tudi velik skok dobička energetskega velikana Gazprom. “Glavni dejavnik, ki je vplival na finančni rezultat, je bila rast cen plina in nafte,” so sporočili iz ruske državne družbe.
Čeprav so sankcije privedle do povečane stopnje gospodarske negotovosti v Rusiji, je tako Gazprom dejal, da razmere “ne postavljajo pod vprašaj njegovega delovanja”.
