Zaradi visokih temperatur je letos v Evropi umrlo že najmanj 15.000 ljudi, je danes opozorila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Med najbolj prizadetimi državami sta bili Španija in Nemčija, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V treh poletnih mesecih od junija do avgusta so v Evropi zabeležili najvišje temperature od začetka merjenj, izredno visoke temperature pa so povzročile najhujšo sušo na evropski celini od srednjega veka.

Temperature se višajo po pol stopnje na desetletje

Regionalni direktor WHO za Evropo Hans Kluge je v današnjem sporočilu za javnost poudaril, da na podlagi podatkov, ki so jih doslej posredovale države, ocenjujejo, da je letos samo zaradi visokih temperatur umrlo najmanj 15.000 ljudi. “Zdravstvene oblasti so v treh poletnih mesecih poročale o skoraj 4000 smrtnih primerih v Španiji, več kot tisoč na Portugalskem, več kot 3200 v Združenem kraljestvu ter približno 4500 smrtnih primerih v Nemčiji,” je dodal.

WHO pričakuje, da bo ta ocena še višja, saj vse več držav poroča o presežku smrtnih primerov zaradi visokih temperatur. Iz Francije so tako sporočili, da je med 1. junijem in 22. avgustom umrlo 11.000 ljudi več kot v enakem obdobju leta 2019, pred pandemijo covida-19, piše na spletni strani WHO.

Ekstremne temperature so v zadnjih 50 letih v evropski regiji zahtevale več kot 148.000 smrtnih žrtev, letos pa samo doslej najmanj 15.000.

Kluge je v sporočilu za javnost tudi spomnil, da so se temperature v Evropi med letoma 1961 in 2021 znatno povišale, v povprečju za približno 0,5 stopnje Celzija na desetletje. Po podatkih v poročilu, ki ga je ta teden objavila Svetovna meteorološka organizacija, je to najhitreje segrevajoča se regija.

Glavni vzrok smrti je vročinski stres

V sporočilu so še pojasnili, da je vročinski stres, ko se telo ne more ohladiti, glavni vzrok smrti zaradi vremenskih razmer v evropski regiji. Temperaturni ekstremi lahko poslabšajo tudi kronične bolezni, vključno s srčno-žilnimi boleznimi in boleznimi dihal ter sladkorno boleznijo.

Letošnje zgodovinsko sušno obdobje na evropski celini je povzročilo izredno slabo letino, rekordno intenzivnost požarov v naravi, močno pa je obremenilo tudi električno omrežje, še navaja AFP.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je sicer danes na konferenci ZN o podnebnih spremembah COP27 v Egiptu med drugim pozval k razširitvi sistemov opozarjanja na ekstremne vremenske pojave po svetu.

Po navedbah Svetovne meteorološke organizacije (WMO), ki je razvila pobudo ZN za zgodnje opozarjanje, bi bilo v te sisteme do leta 2027 potrebno vložiti okoli 3,1 milijarde evrov. Cilj je, da bi do takrat tovrstni sistemi ščitili vsakega posameznika, je dejal Guterres ter opozoril, da vse večje emisije toplogrednih plinov pospešujejo ekstremne vremenske pojave po vsem planetu, ki terjajo življenja in na stotine milijard dolarjev izgub in škode.

Trenutno ima le polovica vseh držav sisteme za zgodnje opozarjanje. Po podatkih WMO so najmanj pripravljene majhne otoške države in revne države, ki jih globalno segrevanje še posebej prizadene.

STA