Na protestih in v neredih širom Francije proti nepriljubljeni pokojninski reformi je bilo ranjenih več kot tisoč policistov in gasilcev, je danes dejal notranji minister Gerald Darmanin. Pri tem je zavrnil očitke, da je policija proti protestnikom uporabila prekomerno silo.

36 policistov preiskujejo zaradi suma prekomerne uporabe sile

Francijo so zajele stavke in protesti, potem ko sta predsednik Emmanuel Macron in vlada premierke Elisabeth Borne uveljavila sporno reformo za dvig upokojitvene starosti z 62 na 64 let.

Po besedah Darmanina je bilo od sredine marca v protestih in neredih ranjenih 1093 policistov in gasilcev. Poleg tega so zabeležili 2579 požigov in 316 napadov na javne zgradbe, je dejal notranji minister za nedeljsko izdajo francoskega časnika Journal du Dimanche.

Podatkov o poškodovanih protestnikih Darmanin ni navedel, je pa dejal, da preiskujejo 36 policistov zaradi suma prekomerne uporabe sile. Minister je sicer zavrnil obtožbe, da so bili policisti agresivni do protestnikov in uporabili nesorazmerno silo. Policija je morala posredovati, ko so se sicer mirni protesti sprevrgli v nasilje, njegove izjave povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Protesti so postali nasilni, vlada pa ostaja nepopustljiva

Protesti, ki so bili sprva več tednov mirni, so 16. marca postali nasilni, potem ko je vlada s pomočjo ustavnih pooblastil in mimo parlamenta sprejela pokojninsko reformo. V torek se je desetega dne nacionalnih protestov proti pokojninski reformi po vsej državi udeležilo več sto tisoč ljudi, v več mestih je prišlo tudi do izgredov.

Vlada, ki sicer ostaja nepopustljiva glede vsebine reforme, si prizadeva umiriti napetosti v državi. Premierka Borne je s tem namenom začela posvetovanja s poslanskimi skupinami, političnimi strankami, lokalnimi izvoljenimi uradniki in socialnimi partnerji.

STA