Po dolgi bolezni je včeraj umrl nekdanji sovjetski voditelj in Nobelov nagrajenec za mir Mihail Gorbačov.

Zadnji sovjetski voditelj

“Nocoj je po resni in dolgotrajni bolezni umrl Mihail Sergejevič Gorbačov,” so včeraj sporočili iz bolnišnice. Star je bil 91 let.  Po navedbah Tassa ga bodo pokopali na moskovskem pokopališču Novo-Devičje poleg žene Raise.

Gorbačov je bil zadnji sovjetski voditelj. S položaja je odstopil 25. decembra 1991, potem ko je državo neuspešno skušal reformirati s perestrojko in glasnostjo. Sovjetska zveza je nato po 69 letih razpadla.

V zgodovino se je sicer zapisal kot človek, ki je pomembno vplival na konec hladne vojne z Zahodom, ki je dopustil miren padec železne zavese in komunizma v vzhodnem bloku ter osamosvojitev podjarmljenih narodov v Sovjetski zvezi. A zaradi slednjega je v Rusiji tudi osovražen.

Gorbačov se je rodil 2. marca 1931 v revni kmečki družini v kraju Privolno pri Stavropolu na jugu Rusije. Kot pravnik se je že kmalu pridružil sovjetski komunistični partiji in se nato skozi leta prebil na sam vrh partijske strukture. Bil je njen osmi in zadnji generalni sekretar. Vodil jo je od leta 1985 do razpada Sovjetske zveze leta 1991.

Čeprav je bil zvest privrženec sovjetski državi in socialističnim idealom, je začel izvajati reforme okostenelega sistema, ki so bile po njegovem mnenju nujne za nadaljnje preživetje države. V to naj bi ga prepričala predvsem černobilska jedrska nesreča leta 1986, ki je razkrila številne resne pomanjkljivosti komunističnega sistema in nesposobnost najvišjih odločevalcev, da bi preprečili tovrstne katastrofe in zaščitili prebivalstvo.

Vpeljal je reformo, poimenovano perestrojka, za decentralizacijo odločanja predvsem na gospodarskem področju s ciljem izboljšati učinkovitost. Z glasnostjo pa je sprostil svobodo medijev in svobodo govora.

Na zunanjepolitičnem področju se je odločil za konec sovjetskega posredovanja v Afganistanu in za začetek pogovorov s tedanjim ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom, kar je vodilo v več sporazumov o omejitvi strateškega orožja in kasneje tudi v konec hladne vojne z Zahodom.

Vzhodnoevropskim državam, ki so bile dotlej pod trdnim sovjetskim vplivom, je pustil, da gredo “svojo pot”, in se na demokratično vrenje konec 80. let ni odzval z vojaškim posredovanjem, kot npr. ob zadušitvi praške pomladi. S tem je Vzhodni Evropi dopustil demokratizacijo, kar je vodilo v padec Berlinskega zidu in železne zavese v Evropi, združitev Nemčije in kasneje priključitev vzhodnoevropskih držav k Evropski uniji in zvezi Nato.

Opevan in osovražen

A večja demokratizacija, decentralizacija in reforme so vodile tudi v razpad Sovjetske zveze, čeprav to, kot je povedal, ni bil njegov namen. Ker je partija izgubljala svoj popoln vpliv na družbo, si je s tem nakopal tudi veliko nasprotnikov, zlasti privržencev “trde linije”. Leta 1991 so ga skušali vreči z oblasti z državnim udarom, ki pa ni uspel.

A vendarle je to pomenilo konec Gorbačovove politične kariere in moral je odstopiti. Sovjetska zveza je razpadla, več republik pa se je odcepilo. Nasledstvo Sovjetske zveze je prevzela Rusija, njeno vodenje pa Boris Jelcin.

Gorbačov se je zatem bolj ali manj umaknil iz aktivne politike, a je ostal pomemben človek iz ozadja, ki je sporočal stališča glede relevantnih tematik tako v Rusiji kot svetu. Bil je glasen kritik tako Jelcina kot njegovega naslednika, sedanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Med zgodovinarji velja za eno najpomembnejših osebnosti druge polovice 20. stoletja. Leta 1990 je prejel tudi Nobelovo nagrado za mir.

A čislan je predvsem v tujini, doma pa ga številni označujejo za izdajalca. Sovjetski nostalgiki mu zamerijo, da je dopustil razpad sovjetskega imperija, ki so ga komunisti na ruševinah carske Rusije gradili 70 let. Da je bila to velika geostrateška napaka, je večkrat ocenil tudi Putin.

Iz zahodnih držav se vrstijo pokloni ob smrti zadnjega sovjetskega voditelja in Nobelovega nagrajenca za mir Mihaila Gorbačova, ki je odigral ključno vlogo pri koncu hladne vojne. Na njegovo smrt pa se je odzval tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je izrazil “najgloblje sožalje”.

Odzivi na zahodu

Smrt Mihaila Sergejeviča Gorbačova, zadnjega voditelja Sovjetske zveze, je na Zahodu spodbudila številne odzive. Mnogi politični voditelji so pozdravili njegovo ključno vlogo pri končanju hladne vojne in njegova prizadevanja za svobodo in za mir, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Čustvenost zahodnih odzivov je po poročanju AFP nekoliko v nasprotju s hladnejšim odzivom ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je ob smrti Gorbačova preprosto izrazil “globoko sožalje” in bo po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja družini in sorodnikom preminulega voditelja danes poslal osebno sporočilo.

Medtem je predsednik ZDA Joe Biden Gorbačova označil za izjemnega voditelja. “Njegova dejanja so bila dejanja človeka z domišljijo, ki je videl možnost za drugačno prihodnost, in dovolj poguma, da je tvegal celotno svojo kariero, da bi jo uresničil. Rezultat njegovega truda je varnejši svet in več svobode za milijone ljudi,” je dejal Biden.

“Mihail Gorbačov se bo v zgodovino zapisal kot velik človek, ki je svoj narod povedel v demokracijo,” je dodal nekdanji državni sekretar ZDA James Baker, ki je ameriško diplomacijo vodil med letoma 1989 in 1992.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je zapisal, da je “svet izgubil velikega voditelja, zavezanega multilateralizmu, in neutrudnega zagovornika miru”. Vodja ZN se je v izjavi poklonil “edinstvenemu državniku, ki je spremenil tok zgodovine” in “storil največ za miren konec hladne vojne”.

Nekdanji kolumbijski predsednik in Nobelov nagrajenec za mir iz leta 2016 Juan Manuel Santos je Gorbačova, ki je leta 1990 prav tako prejel Nobelovo nagrado, označil za zagovornika miru. “Svet potrebuje še več takšnih voditeljev, kot je bil on,” je Santos zapisal na Twitterju.

Britanski premier Boris Johnson je v svojem sporočilu pozdravil njegov “pogum in integriteto” pri končanju hladne vojne. “Predvsem v času Putinove agresije v Ukrajini je neutrudna zavezanost Gorbačova k odpiranju sovjetske družbe zgled za vse nas,” je ob tem še zapisal na Twitterju.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je nekdanjega sovjetskega voditelja označil za človeka miru, ki je s svojimi odločitvami Rusom odprl pot svobode. “Njegovo prizadevanje za mir v Evropi je spremenilo našo skupno zgodovino,” je na Twitterju zapisal Macron.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je prav tako na Twitterju izrazila poklon “zaupanja vrednemu in spoštovanemu voditelju”, ki je odigral “ključno vlogo pri koncu hladne vojne in padcu železne zavese”. “S tem je utrl pot svobodni Evropi,” je še zapisala Von der Leynova.

Gorbačov je bil zadnji sovjetski voditelj. S položaja je odstopil 25. decembra 1991, potem ko je državo neuspešno skušal reformirati s perestrojko in glasnostjo. Sovjetska zveza je nato po 69 letih obstoja razpadla.

V zgodovino se je sicer zapisal kot človek, ki je pomembno vplival na konec hladne vojne z Zahodom, ki je dopustil miren padec železne zavese in komunizma v vzhodnem bloku ter osamosvojitev podjarmljenih narodov v Sovjetski zvezi. Zaradi tega ga spoštujejo predvsem v tujini, v Rusiji pa ga številni označujejo za izdajalca.

STA