Podobno kot v Voronežu so oblasti tudi prebivalce v ruski regiji Lipeck pozvale, naj ostajajo doma. Območje leži med Voronežom, kjer naj bi po nekaterih informacijah pripadniki Wagnerja že zasedli vojaške objekte, in Moskvo, kamor naj bi bila skupina po napovedi vodje Jevgenija Prigožina, da bo strmoglavil vodstvo vojske v državi, namenjena.

“Da bi zagotovili zakon in red ter varnost prebivalcev regije Lipeck, operacijski štab regije poziva prebivalce, naj ne zapuščajo domov in se odpovejo potovanju tako z osebnimi vozili kot javnim prevozom,” je v sporočilu na družbenih medijih objavila regionalna vlada. Kot so dodali, so razmere pod nadzorom, a je potrebno razumevanje s strani vseh prebivalcev.

Napeto dogajanje

Pred tem so podobno opozorilo izdale oblasti v sosednji regiji Voronež. Tamkajšnji guverner poroča o izvajanju bojnih operacij ruske vojske na območju, medtem ko po poročanju BBC viri navajajo, da so pripadniki Wagnerja tako kot v Rostovu na Donu tudi tam že zasedli vojaške objekte. Agencija Reuters medtem poroča, da ruski helikopterji tam napadajo konvoj Wagnerja.

Napeto dogajanje sledi uporu, ki ga je ponoči proti vrhu ruske vojske po vse bolj napetih odnosih v zadnjih tednih sprožil vodja Wagnerja Prigožin. Napovedal je pohod do Moskve, če se obrambni minister Sergej Šojgu ne bi sestal z njim. Glede na navedbe britanskih obveščevalcev so njegove enote že na poti v rusko prestolnico.

Ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ki je upor označil za izdajo, je že napovedal pomoč čečenski voditelj Ramzan Kadirov. Njegove enote so se napotile na “napeta območja”, je javil na Telegramu in dodal, da bodo naredili “vse, da ohranijo rusko enotnost in zaščitijo njeno državnost”.

Kot je še dodal, v vsem, kar je povedal, podpira Putina. Menil je, da posebnih sporov ne gre reševati v času vojne. Kot do nedavnega plačanci Wagnerja se sicer tudi čečenski borci v agresiji nad Ukrajino bojujejo na strani redne ruske vojske.

Po sprožitvi upora se je Putin glede na navedbe Kremlja danes že pogovarjal z nekaterimi svoji zavezniki. Kot prvega naj bi poklical beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, kasneje pa še kazahstanskega predsednika Kasima-Žomarta Tokajeva in predsednika Uzbekistana Šavkata Mirzijojeva, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

STA