Nova raziskava je pokazala, da se New York postopoma potaplja, deloma tudi zaradi teže ikoničnih nebotičnikov. V članku, ki je bil ta mesec objavljen v reviji Earth’s Future, so poskušali oceniti, kako obsežna infrastruktura mesta vpliva na posedanje tal.

Geologi so izračunali, da več kot milijon stavb v New Yorku skupaj ustvari maso 762 milijonov ton pritiska na tla. Strokovnjaki so ugotovili, da ameriški finančni kapital zato tone v povprečju od enega do dveh milimetrov na leto. Nekateri deli mesta, zgrajeni na mehkejših kamninah ali na umetnih nasipih, se ugrezejo do štiri milimetre in pol na leto.

Glavni vzrok pogrezanja je še vedno tektonski

Toda zmanjševanje števila nebotičnikov ne bo rešilo problema, je povedal glavni avtor študije Tom Parsons. Glavni vzrok pogrezanja je namreč tektonski in ga ni mogoče ustaviti.

Ugrezanje tal bo še povečalo vpliv dviga morske gladine zaradi podnebnega segrevanja. Mestne oblasti napovedujejo, da bi lahko okoliške vode do leta 2050 narasle do 75 centimetrov. New York porabi milijarde dolarjev za gradnjo morskih nasipov, dvig cest in izboljšanje odvodnjavanja, vendar nižinska območja že nosijo največje breme uničujočih poplav, ki so jih povzročila močnejša neurja.

Orkan Sandy leta 2012 je ubil več kot 40 Newyorčanov, uničil približno 300 domov in pustil več deset tisoč ljudi brez elektrike. Orkan Ida je leta 2021 zahteval več kot 10 življenj v mestu, številnim pa ni uspelo pobegniti iz poplavljenih kleti.

New Yorku tako napovedujejo isto usodo kot Benetkam, za katere pravijo, da bi se lahko nekega dne popolnoma potopile. 

Parsons je dejal, da je nemogoče reči, kdaj bodo deli New Yorka pod vodo, vendar pravi, da se bo to zgodilo. “Pretežko je napovedati celo približen čas. Hitrost, s katero se mesto pogreza, je razmeroma stabilna, vendar so napovedi o dvigu morske gladine negotove in odvisne od prihodnjih stopenj izpustov toplogrednih plinov,” je dejal.