Suša in vročina bosta v prihodnje tudi v primeru optimalnega scenarija minimalnih izpustov toplogrednih plinov ogrožali najpomembnejše rudnine, kovine in pridelke. Vodilni v gospodarstvih morajo zato pospešiti akcijske načrte za zaščito proizvodnje surovin, izhaja iz raziskave podjetja PwC o podnebnih tveganjih za devet ključnih produktov.

Ogroženih 87 odstotkov svetovne proizvodnje riža

Poročilo PwC analizira pridobivanje devetih najpomembnejših surovin, produktov in pridelkov do leta 2050, za katere precej zanesljivo kaže, da bodo prioritetni do konca tega stoletja. Med ključne rudnine se tako uvrščajo baker, kobalt in litij, kot ključne prehranske pridelke poročilo opredeli pšenico, riž in koruzo, kot industrijsko vitalne kovine pa navaja cink, železo in aluminij.

Kot ugotavljajo v PwC, bi zmanjšanje izpustov, torej optimistični scenarij za prihodnost, sicer pomenilo manj tveganja, kljub temu pa se bo proizvodnja in pridelava soočala s precejšnjimi ovirami. V primeru hitrega globalnega zmanjšanja izpustov bi tako bilo do leta 2050 še vedno ogroženih 87 odstotkov svetovne proizvodnje riža, več kot 70 odstotkov pridobivanja kobalta in litija ter približno 60 odstotkov svetovne proizvodnje boksita in železa.

Podjetja sicer vse bolj priznavajo vpliv podnebnih motenj in ukrepajo. Kot kaže raziskava PwC med izvršnimi direktorji podjetij za leto 2024, jih je že 47 odstotkov sprejelo proaktivne ukrepe za zaščito svoje delovne sile in fizičnega premoženja pred podnebnimi spremembami. A če se želi svetovno gospodarstvo prilagoditi podnebnim tveganjem, je vseeno treba storiti precej več, opozarjajo v PwC.

Med nujnimi ukrepi navajajo povečanje odpornosti s prepoznavanjem in obvladovanjem tveganj v celotni dobavni verigi, izkoristek priložnosti za zagotavljanje izdelkov, storitev ali poslovnih modelov, ki podjetjem in skupnostim pomagajo pri prilagajanju, ter združevanje moči z deležniki od vlad do lokalnih skupnosti, da bi s sodelovanjem izboljšali prilagajanje na politični in sistemski ravni, poroča STA.