Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, ki ga je generalna skupščina Združenih narodov razglasila konec leta 2013, je najpomembnejši letni dogodek, posvečen tem vrstam. Letos je poudarek na osrednji vlogi gozdov, gozdnih vrst in ekosistemov za preživetje več sto milijonov ljudi po vsem svetu, zlasti avtohtonih in lokalnih skupnosti, ki so zgodovinsko povezane z gozdnatimi in gozdnimi območji, so zapisali na ministrstvu za okolje in prostor.
Usodno spreminjanje namembnosti tal
V Sloveniji gozdovi pokrivajo skoraj 60 odstotkov celotnega površja, skoraj polovica jih je vključenih v območja Nature 2000. Gozdovi predstavljajo 70 površine območij Natura 2000, zato je učinkovito upravljanje Nature 2000 v gozdnem prostoru izjemnega pomena tako za ohranjanje ugodnega stanja ogroženih živalskih ter rastlinskih vrst kot njihovih habitatov in habitatnih tipov, so podčrtali na okoljskem ministrstvu.
“Spreminjanje namembnosti tal, hitra urbanizacija in druge oblike krčenja pogozdenih območij vodijo v izgubo, degradacijo in razdrobljenost gozdov. To ogroža življenje mnogih avtohtonih in lokalnih skupnosti, ki jim gozd zagotavlja prihodek in pokriva osnovne potrebe, saj jih izpostavlja vse večjemu tveganju revščine in nestabilnosti,” je v poslanici ob današnjem dnevu zapisala generalna sekretarka sekretariata konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) Ivonne Higuero.
V času, ko želimo popraviti naš odnos z naravo, morajo biti gozdovi, gozdne vrste in skupnosti med našimi najvišjimi prioritetami.
“V času, ko želimo popraviti naš odnos z naravo, morajo biti gozdovi, gozdne vrste in skupnosti med našimi najvišjimi prioritetami,” je prepričana Higuerova. “Zato letošnji svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst izpostavlja življenje in izkušnje tistih, ki so zgradili močan model trajnostnega vzajemnega odnosa z gozdovi.”
V pripravi nov program Natura 2000
Med drugim so spomnili na nov program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2022-2028, ki je v pripravi in v katerem bo moral poseben poudarek veljati gozdnim vrstam in habitatnim tipom, ki so v neugodnem stanju ohranjenosti. Pomemben del ohranjanja biotske raznovrstnosti v gozdovih je tudi varstvo pragozdov in starih gozdov, so spomnili.
V strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 je med drugim predvideno strogo varstvo 10 odstotkov kopnega v EU. “Pri tem bo pomembno opredeliti, evidentirati, spremljati in strogo zavarovati vse preostale pragozdove in stare gozdove v EU,” so izpostavili na ministrstvu. Prav tako bo ohranjanje teh gozdov nujno zagotoviti na svetovni ravni in poskrbeti, da ukrepi EU ne povzročijo krčenja gozdov v drugih regijah sveta.
Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst vsako leto obeležujemo 3. marca. S tem se spominjamo datuma, ko je bila marca 1973 podpisana konvencija CITES. Veljati je začela leta 1975, v Sloveniji pa je stopila v veljavo 23. aprila 2000.
Cilj tega mednarodnega sporazuma je doseči, da trgovina z živalskimi in rastlinskimi vrstami ne ogroža njihovega preživetja, pojasnjujejo na Agenciji RS za okolje (Arso). Konvencija CITES zagotavlja različne režime varstva za več kot 30.000 vrst živali in rastlin ne glede na to, ali gre za žive osebke, njihove dele ali izdelke iz njih.
STA
