Uprava RS za jedrsko varnost in ameriški jedrski regulatorni organ NRC sta danes ob robu sestanka pogodbenic konvencije o jedrski varnosti, ki poteka med 20. in 31. marcem na Dunaju, sklenila nov bilateralni sporazum. Ta med drugim predvideva izmenjavo tehničnih informacij ter sodelovanje pri raziskovanju in usposabljanju strokovnjakov.

Novi sporazum – prvi je bil podpisan leta 1993 – sta podpisala direktor uprave za jedrsko varnost Igor Sirc in predsednik NRC Christopher T. Hanson, so sporočili z ministrstva za naravne vire in prostor.

Medsebojno sodelovanje

S sporazumom sta se državi ponovno zavezali k medsebojnemu izmenjevanju tehničnih informacij, sodelovanju pri raziskovanju na področju jedrske varnosti ter usposabljanju in pridobivanju izkušenj za strokovnjake in sodelovanju ob morebitnih izrednih dogodkih.

“Glede na to, da sta iz ZDA tako dobavitelja reaktorja in ustrezne opreme za Nuklearno elektrarno Krško kot tudi za raziskovalni reaktor Inštituta Jožef Stefan v Reaktorskem infrastrukturnem centru v Dolu pri Ljubljani, je sklenitev dvostranskega sporazuma za Upravo RS za jedrsko varnost izjemno pomembna, saj ji omogoča neposreden stik z upravnim organom države proizvajalke omenjenih reaktorjev in pripadajočih sistemov,” so zapisali.

Sporazum je bil podpisan v okviru pregledovalnega sestanka pogodbenic konvencije o jedrski varnosti, s katero so se države podpisnice, ki imajo na svojih teritorijih jedrske elektrarne, zavezale k spoštovanju temeljnih načel za ohranjanje visoke stopnje jedrske varnosti. Slovenija je pogodbenica konvencije od leta 1996.

V slovenski delegaciji na sestanku v avstrijski prestolnici so poleg predstavnikov uprave za jedrsko varnost še predstavniki stalnega predstavništva na Dunaju in Nuklearne elektrarne Krško (Nek). Po nacionalni predstavitvi s poudarkom na varnem obratovanju Neka se bo delegacija udeležila predstavitev tudi nekaterih drugih držav, izbranih po ključu, ki upošteva pomembnost države (število reaktorjev in tehnologijo), bližino države (sosednje države), države, s katerimi ima Slovenija dvostranske sporazume, ter druge države, zanimive zaradi tehnologije, naprednega pristopa, hitre rasti jedrske energetike, so sporočili.

STA