Svet Evropske centralne banke (ECB) je ob visoki inflaciji v četrtek ključne obrestne mere v območju z evrom zvišal za 0,75 odstotne točke, potem ko jih je že julija za 0,50 odstotne točke. Guverner Banke Slovenije in član Sveta ECB Boštjan Vasle pričakuje nadaljnje dvige, kako visoki bodo, pa bo odvisno od srednjeročnih inflacijskih obetov, pravi.

Inflacija še bo nekaj časa vztrajala na visokih ravneh

ECB pričakuje, da se bo gospodarska rast v evrskem območju, ki je bila v prvem polletju ugodna, v naslednjih četrtletjih znatno upočasnila, in sicer naj bi po letošnjih 3,1 odstotka prihodnje leto znašala 0,9 odstotka. Inflacija bo po pričakovanjih ECB letos v povprečju znašala 8,1 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se postopno znižala.

“V teh okoliščinah smo se člani Sveta ECB odločili za odločno nadaljnjo normalizacijo denarne politike. Ključne obrestne mere ECB smo dvignili za 75 bazičnih točk, kar je po dolgem obdobju nespremenjenih obrestnih mer letošnji drugi zaporedni dvig. Dvigi obrestnih mer in njihov vpliv na pogoje financiranja bodo prispevali k temu, da se trenutni inflacijski pritiski ne bodo podaljšali preko srednjega roka,” je v izjavi po monetarni seji Sveta ECB zapisal Vasle.

V teh okoliščinah smo se člani Sveta ECB odločili za odločno nadaljnjo normalizacijo denarne politike. Ključne obrestne mere ECB smo dvignili za 75 bazičnih točk, kar je po dolgem obdobju nespremenjenih obrestnih mer letošnji drugi zaporedni dvig.

Inflacija naj bi zaradi močnih stroškovnih pritiskov še nekaj časa vztrajala na visokih ravneh, nato pa naj bi se ob predpostavki stabilizacije razmer na energetskih trgih, odpravljenih zastojev v dobavnih verigah in normalizacije stroškovnih pritiskov zniževala in v povprečju leta 2023 znašala 5,5 odstotka, leta 2024 pa 2,3 odstotka.

Kaj, če Rusija za vedno prekine dobavo energentov?

Poleg osrednje napovedi so se člani Sveta ECB seznanili tudi z neugodnim scenarijem, ki predpostavlja popolno in trajno prekinitev dobav energentov iz Rusije in delne zaustavitve proizvodnje v evrskem območju. Ob upoštevanju takega neugodnega scenarija bi se realni BDP prihodnje leto skrčil za 0,9 odstotka, inflacija pa bi bila 6,9-odstotna.

Stroški zadolževanja so od julijske seje Sveta ECB dodatno porasli tako v javnem kot zasebnem sektorju. “Njihovo zvišanje odraža pričakovanja tržnih udeležencev, da bomo v Evrosistemu nadaljevali dvigovanje obrestnih mer, z namenom, da umirimo inflacijo,” pravi Vasle.

Podobno kot v ostalih državah evrskega območja je porasla tudi donosnost 10-letne obveznice Republike Slovenije, in sicer na okoli 2,6 odstotka. Pribitek nad 10-letno nemško obveznico, katere donosnost znaša okoli 1,6 odstotka, pa je ostal na podobnih ravneh kot konec julija. Porasli so tudi stroški zadolževanja za zasebni sektor evrskega območja, tako na obvezniškem kot delniškem segmentu. Obseg neto izdaj delnic in obveznic privatnega sektorja sicer še vedno ostaja robusten, podobno je s kreditiranjem nefinančnih družb s strani bank, pojasnjuje guverner.

V ECB pričakujejo, da bodo dvigi obrestnih mer in njihov vpliv na pogoje financiranja prispevali k temu, da se trenutni inflacijski pritiski ne bodo podaljšali prek srednjega roka. Cilj je namreč, da se inflacija na srednji rok stabilizira pri dveh odstotkih.

STA