Kot kaže se zgodba skrivnostne Slovakinje Dane Adamcove še ni končala. Spomnimo: Slovakinjo so našli dezorientirano na odročnem delu otoka Krk, izgubila je spomin, govorila je samo angleško in se od 20. avgusta do 12. septembra lani ni spomnila ničesar. Njena zgodba je dobila deležna velike medijske pozornosti. O njej niso poročali le hrvaški in srbski mediji, ampak tudi svetovni. Slovaški tednik Terajšok je objavil intervju z Adamcovo. Slovakinja je povedala, česa se spomni in ali je bila žrtev ugrabitve.

Več let je preživela v tujini

Adamcova pravi, da je bila vedno samostojna in energična in da je leta 1983 spakirala kovčke in odšla v Nemčijo. Po enem letu je odpotovala v ZDA, kjer je ostala do leta 2000. V Ameriki je končala umetniško šolo, delala je tudi v zlatarni. Njen nakit so kmalu nosile številne zvezdnice, vendar se ji je življenje po razhodu leta 1999 obrnilo na glavo: “Tam sem ostala sama eno leto, a ni bilo tako kot prej. Bila sem žalostna in pogrešala sem svojo družino in dom. Na Slovaško sem se vrnila septembra 2000. Nadaljevala sem z izdelovanjem nakita, kasneje delala na zavodu za zaposlovanje, leta 2010 pa sem stanovanje prodala in se vrnila v ZDA.” A, kot pravi, ni bila več država, ki jo je poznala, in je po petih letih odšla in delala po raznih drugih delih sveta ter se na koncu vrnila na Slovaško.

Namenjena je bila v Španijo

Lani je na Slovaškem iskala službo, a je nihče ni hotel zaposliti. “Imela sem izkušnje iz tujine, govorila sem tuji jezik, vendar nisem našla dela po razumni ceni.” Junija 2021 je nato srečala moškega, ki ji je ponudil službo v Španiji. “Dogovorila sva se za denar in čas, ko bo prišel po mene,” je povedala. Za kakšno podjetje je šlo, pa se ne spomni, ker je imela vse podatke v mobilnem telefonu in izgubljenem zvezku. Na dan potovanja se je dogovorila za srečanje s prijateljicami in v stanovanju počakala, da pridejo ponjo.

Zadnje, kar se spomni, je to, da so prišli okoli polnoči in pozvonili. Ne spomni se, ali je stanovanje zapustila s kovčki, ne ve, v kateri avto se je vkrcala, koliko ljudi je bilo v avtu in ali je sploh zaklenila vrata stanovanja.

Prebudila se je krvava na Krku

Pot Slovakinje se ni končala v Španiji, ampak na otoku Krk. V intervjuju je povedala, da je sedela na koničastem kamnu, pokritem z veliko odejo, ki je bila polna krvi. Pravi, da je bila pretepena, okrvavljena in paralizirana. Roke je lahko premikala le delno, pred jutrom pa se je premaknila le rahlo. S seboj je imela le sončna očala in plastenko vode. Začela je klicati na pomoč, kričati v angleščini.

Adamcova trdi, da v bolnišnici niso opravili vseh potrebnih pregledov in ji niso oskrbeli ran. Ugotovili so le, da njenih poškodb ni povzročil nekdo drug, da je imela pretres možganov, kri v ledvicah.

Vse, kar se spomni, so trije moški

“Spomnila sem se, da sem bila na večjem čolnu z dvema moškima in žensko. Potem se spomnim, da so me vlekli na otok. Tam je čakal še en moški. Odvlekel me je na tisti otok. Zelo dobro se jih spomnim. Opisala sem jih tudi policiji”.

Prstnih odtisov ji policija ni mogla vzeti, ker so bile njene roke prekrite z nekakšno snovjo, podobno lepilu, ki je ni mogla sprati. Policisti so ji pozneje prinesli moker nahrbtnik, v katerem je bilo veliko smeti. V notranjosti je našla le ključe stanovanja na Slovaškem, dokumente, zvezek, denarja ni bilo. Adamcova se boji, da je bila ugrabljena.

Po vrnitvi domov se na policijo več ni obrnila

Slovakinja sumi, da so jo hoteli ubiti: “Verjetno so mislili, da so me ubili, ker sem bila na tisti plaži pokrita z brisačo ali odejo. Vse je tako čudno. Tudi dejstvo, da sem imela lepilo na vseh prstih. Ko sem se vrnila domov, se mi je začel vračati spomin. Mislim, da se je to moralo zgoditi tukaj na Slovaškem. Mogoče ni šlo za neko pravo podjetje, ki sem ga našla na internetu, ampak za kakšne prevarante. Ne razumem, kje sem bila od 20. avgusta do 12. septembra in kaj se je vmes dogajalo.”

Kljub temu da je prepričana, da jo je nekdo poškodoval, se na Slovaškem več ni obrnila na policijo.

Kot je povedala v intervjuju, se psihično dobro počuti, fizično pa ne. Pogosto ima glavobole, težko spi, ima tudi težave s koncentracijo in z želodcem. “Sanjala sem, da sem nekje zaprta in sem še vedno hotela pobegniti, a se nisem mogla premakniti.” Zaradi slabega fizičnega počutja ni sposobna za delo, zato prejema 120 evrov socialne pomoči.