V Janševem kabinetu so v sporočilu za javnost o srečanju zapisali, da so sogovorniki na današnji videokonferenci spregovorili o dodatnih dobavah cepiva proti covidu-19 in mehanizmih za zagotavljanje 70-odstotne precepljenosti vseh odraslih državljanov EU do poletja. Viri pri EU pa so sporočili, da so voditelji delili svojo zaskrbljenost zaradi morebitnih vrzeli pri razdelitvi cepiv med članicami glede na dejstvo, da eno podjetje ni spoštovalo svojih zavez. Povedali so tudi, da o tem danes razpravljalo veleposlaniki članic pri EU. Michel se je danes virtualno pogovoril s premierji Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Bolgarije, Češke in Latvije, ki so minuli petek v pismu pozvali k zagotovitvi enakega dostopa do cepiv vsem članicam, majhnim in velikim.

Farmacevtska podjetja cepiv posameznim članicam ne dobavljajo na podlagi enakega pristopa in načela pro rata

Izpostavili so, da v nasprotju z dogovorom, da je treba cepiva članicam razdeliti ob enakem času in po načelu pro rata, torej sorazmerno glede na prebivalstvo, v minulih dneh ugotavljajo, da farmacevtska podjetja cepiv posameznim članicam ne dobavljajo na podlagi enakega pristopa in načela pro rata.

To je po mnenju voditeljev v nasprotju z duhom evropske solidarnosti in lahko ustvari ogromne razlike med članicami pri spoprijemanju s pandemijo covida-19, zato so predsednika Evropskega sveta Michela pozvali k čimprejšnji razpravi o razdeljevanju cepiv na vrhu

To je po mnenju voditeljev v nasprotju z duhom evropske solidarnosti in lahko ustvari ogromne razlike med članicami pri spoprijemanju s pandemijo covida-19, zato so predsednika Evropskega sveta Michela pozvali k čimprejšnji razpravi o razdeljevanju cepiv na vrhu. Voditelji članic unije se bodo sicer konec prihodnjega tedna sestali na rednem dvodnevnem marčnem zasedanju. Srečanja skupin voditeljev z Michelom so običajno del priprav na vrh.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je peterico kolegov v sredo gostil na hibridnem – delno fizičnem, delno virtualnem – sestanku na Dunaju

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je peterico kolegov v sredo gostil na hibridnem – delno fizičnem, delno virtualnem – sestanku na Dunaju. Zavzeli so se za pravičnejšo razdelitev cepiv proti covidu-19 v EU in korektivni mehanizem, saj da bi se lahko v nasprotnem primeru unija znašla v politični krizi.

Slovenija na primer celotnega deleža, ki bi ji v prvem in drugem četrtletju pripadel po sistemu pro rata, ne dosega, ker lani decembra ni sodelovala v drugem krogu nabave cepiva BioNTecha in Pfizerja.

V Evropski komisiji sicer izpostavljajo, da se o razdeljevanju cepiv pogajajo članice. Izhodišče je sistem pro rata glede na prebivalstvo, vendar se lahko države odločijo drugače, kar potem vodi v neenakomerno porazdelitev cepiv. Slovenija na primer celotnega deleža, ki bi ji v prvem in drugem četrtletju pripadel po sistemu pro rata, ne dosega, ker lani decembra ni sodelovala v drugem krogu nabave cepiva BioNTecha in Pfizerja. Tako sta se poleg nje tedaj odločili le še Slovaška in Bolgarija, kažejo številke, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor.

Gre za prvo pogodbo z BioNTechom in Pfizerjem, v okviru katere je bilo najprej na voljo 200 milijonov odmerkov, nato pa še dodatnih 100 milijonov odmerkov. Ko so članice razdeljevale 100 milijonov odmerkov, ni Slovenija naročila ničesar.