Pismo naj bi ministri članic, pristojni za turizem, po neuradnih informacijah v torek popoldne posredovali Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu in portugalskemu predsedstvu. Pobudnica je Avstrija, pridružilo naj bi se ji dvanajst držav – poleg Slovenije še Grčija, Bolgarija, Ciper, Danska, Francija, Hrvaška, Nemčija, Italija, Malta, Portugalska in Španija.
Turizem zaradi pandemije bije bitko za preživetje
Avstrijska tiskovna agencija APA je danes poročala, da se je omenjena trinajsterica o tem pogovarjala konec marca na pobudo avstrijske ministrice za turizem Elisabeth Köstinger, dva tedna pozneje pa naj bi se torej dogovorile o skupnem pismu s pozivom, naj bo potrdilo nared do junija.
Države naj bi v pismu opozorile na to, da turizem, ki je leta 2019 prispeval deset odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) EU, zaradi pandemije bije bitko za preživetje, ter izpostavile pomen digitalnega zelenega potrdila, ki ga je Evropska komisija predlagala sredi marca s ciljem olajšanja potovanj do poletja.
Države naj bi v pismu opozorile na to, da turizem, ki je leta 2019 prispeval deset odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) EU, zaradi pandemije bije bitko za preživetje, ter izpostavile pomen digitalnega zelenega potrdila, ki ga je Evropska komisija predlagala sredi marca s ciljem olajšanja potovanj do poletja.
Ministri naj bi v skladu z marčevsko zavezo voditeljev članic unije, da se bo potrdila obravnavalo kot nujno zadevo, pozvali Evropsko komisijo, predsedstvo Sveta EU in članice ter Evropski parlament, naj si odločno prizadevajo za politični dogovor o tem potrdilu in za hitro sprejetje zakonodaje.
Ob tem naj bi pozvali, naj se pri pripravi enotnega potrdila upošteva sedem prioritet, ključnih za okrevanje evropskega turizma in EU kot celote. Prvi poudarek naj bi bil poziv k čimprejšnji uvedbi potrdila, po možnosti do junija letos, piše v osnutku pisma. Izpostavili naj bi tudi, naj zakonodaja vključuje določilo o izteku ukrepa.
Ob tem naj bi pozvali, naj se pri pripravi enotnega potrdila upošteva sedem prioritet, ključnih za okrevanje evropskega turizma in EU kot celote. Prvi poudarek naj bi bil poziv k čimprejšnji uvedbi potrdila, po možnosti do junija letos, piše v osnutku pisma. Izpostavili naj bi tudi, naj zakonodaja vključuje določilo o izteku ukrepa.
Kot drugo ključno točko naj bi navedli, da je treba olajšati prosto gibanje med pandemijo osebam, ki ne predstavljajo tveganja javnemu zdravju, in da morajo biti omejitve gibanja sorazmerne. Izpostavili naj bi, da je na podlagi znanstvenih dognanj manjšo prenosljivost virusa mogoče opredeliti v primeru cepljenja proti covidu-19, negativnega izida testa in nedavnega okrevanja od covida.
Pozvali naj bi k zagotavljanju nediskriminacije in enake obravnave omenjenih treh kategorij oseb ter izpostavili, da “potrdilo o cepljenju ne bi smelo biti pogoj za pravico do prostega gibanja”. Izpostavili naj bi potrebo po posebni pozornosti osebam, za katere se cepljenje ne priporoča oziroma ni dovoljeno, na primer otrokom.
Pozvali naj bi k zagotavljanju nediskriminacije in enake obravnave omenjenih treh kategorij oseb ter izpostavili, da “potrdilo o cepljenju ne bi smelo biti pogoj za pravico do prostega gibanja”. Izpostavili naj bi potrebo po posebni pozornosti osebam, za katere se cepljenje ne priporoča oziroma ni dovoljeno, na primer otrokom. Pozvali naj bi tudi k priznavanju obstoječih mednarodno sprejemljivih nedigitalnih potrdil, saj da bi bila ekskluzivnost digitalnega zelenega potrdila v nasprotju z njegovim namenom.
Potrdilo mora biti preprosto in zanesljivo
Prav tako naj bi pozvali k varnim in praktičnim tehničnim rešitvam, saj da mora biti potrdilo preprosto, zanesljivo, ne sme diskriminirati, delovati mora v vseh članicah unije ter izpolnjevati najvišje standarde varnosti in varstva podatkov, še piše v osnutku pisma.
Prav tako naj bi pozvali k varnim in praktičnim tehničnim rešitvam, saj da mora biti potrdilo preprosto, zanesljivo, ne sme diskriminirati, delovati mora v vseh članicah unije ter izpolnjevati najvišje standarde varnosti in varstva podatkov, še piše v osnutku pisma.
Ob tem naj bi države poudarile, da mora potrdilo dopuščati nacionalno prožnost pri uporabi, da torej ne sme omejevati pravic članic pri opredeljevanju nacionalnih pravil glede uporabe potrdila na njihovem ozemlju in glede omejevanja prostega gibanja za zajezitev širjenja virusa.
Pozvale naj bi tudi k sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami za razvoj rešitev, ki bodo omogočale globalno uporabo covidnih potrdil in olajšale mednarodno potovanje, ter k tesnemu sodelovanju s turističnim sektorjem in drugimi pomembnimi deležniki.
STA
