Namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Gruško je nedavno dejal, da Rusija še razmišlja, kako bo ukrepala za okrepitev svoje varnosti, če se bosta Finska in Švedska pridružili zvezi Nato. Napovedal je strateške spremembe, vendar je po njegovih besedah še prezgodaj govoriti o nameščanju jedrskega orožja. Poudaril pa je, da se bo Rusija, če bo Nato na njene meje namestil jedrsko orožje, odzvala enako.

Aleksander Gruško je pojasnil, da bi z vstopom obeh držav v Natu nastale strateške spremembe, a govoriti o tem, da bo Rusija na območje Baltika namestila jedrsko orožje, je še prezgodaj.

Nekdanji ruski predsednik Dmitri Medvedjev, ki je zdaj namestnik sveta za nacionalno varnost, je medtem že zagrozil z namestitvijo jedrskega orožja v rusko eksklavo Kaliningrad, če se bosta Finska in Švedska odločili za vstop v Nato. Obe državi o tem resno razmišljata in naj bi končno odločitev sprejeli zelo kmalu. Razlog za odpoved nevtralnosti je pri obeh ruska invazija na Ukrajino.

Aleksander Gruško je še dejal, da ne vidi nobenega resnega razloga za finski in švedski vstop v Nato, saj da Moskva do njiju nima sovražnih namenov.

Od polnoči ruske elektrike ni več

Rusija je sicer ponoči ustavila dobavo električne energije Finski, potem ko je ruski državni energetski holding Inter RAO v petek napovedal, da bo sosednji državi prekinil dobavo zaradi zaostalih plačil. “Trenutno je na ničli, kar se je začelo opolnoči, kot je bilo napovedano,” je povedal vodja operativnega načrtovanja pri družbi Fingrid Timo Kaukonen.

Družba RAO Nordic je v petek sporočila da bo zaradi težav pri prejemanju plačil za elektriko, ki jo Finska uvaža iz Rusije, danes ustavila dobavo. Družba je navedla, da od 6. maja ni prejela plačila za električno energijo, vendar ni pojasnila, ali je to povezano z evropskimi sankcijami proti Rusiji.

Finska, ki iz Rusije izvozi približno deset odstotkov električne energije, je primanjkljaj že nadomestila z uvozom iz Švedske.

Do ustavitve dobave elektrike iz Rusije prihaja po tistem, ko sta finski predsednik Sauli Niinistö in premierka Sanna Marin v četrtek podprla članstvo Finske v zvezi Nato ter se v skupni izjavi zavzela, da mora Finska čim prej zaprositi za članstvo v zavezništvu. Uradno odločitev o tem naj bi Finska objavila jutri. Finska ima z Rusijo 1.300 kilometrov dolgo mejo, njeno politično in javno mnenje pa se je dramatično spremenilo v prid članstva, potem ko je Rusija 24. februarja sprožila invazijo v Ukrajini, poroča STA.