Konec lanskega leta so znanstveniki v reviji Nature Medicine objavili, da so začeli prvo klinično preizkušanje takšnega cepiva na ljudeh in da je prineslo obetavne rezultate. Če bo uspešno, bo to velik korak v boju proti gripi, ki vsako leto pobije na stotine tisoč ljudi po vsem svetu.
Podobna je bila pobuda za iskanje univerzalnega cepiva, ki bi ščitilo pred vsemi koronavirusi iz rodu Beta, enim od štirih rodov koronavirusov. Za ljudi je nalezljivih sedem virusov, od katerih štirje povzročajo blage prehlade, medtem ko so trije – SARS-CoV, MERS-CoV in SARS-CoV-2 – pogosto smrtonosni.
Univerzalna cepiva že preizkušajo
Pandemija covida-19 je pokazala, da lahko koronavirusi, ki poleg ljudi napadajo številne živali, kot so mačke, kamele, konji, prašiči, zajci, minki, lahko pa tudi netopirji, ptice in drugi, postanejo resna grožnja za prenašanje bolezni, ker zaradi tesnega in pogostega stika z ljudmi vedno obstaja možnost, da virus preskoči. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko nekaj novih koronavirusov v naslednjih nekaj desetletjih povzročilo novo pandemijo.
Pandemija covida-19 je pokazala, da lahko koronavirusi, ki poleg ljudi napadajo številne živali, kot so mačke, kamele, konji, prašiči, zajci, minki, lahko pa tudi netopirji, ptice in drugi, postanejo resna grožnja za prenašanje bolezni, ker zaradi tesnega in pogostega stika z ljudmi vedno obstaja možnost, da virus preskoči. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko nekaj novih koronavirusov v naslednjih nekaj desetletjih povzročilo novo pandemijo.
“Obstaja velika verjetnost, da bomo v naslednjih 10 do 50 letih imeli še en napad na koronavirus, kot je SARS-CoV-2,” je dejal strukturni biolog Andrew Ward iz podjetja Scripps Research, eden od znanstvenikov, ki je leta 2017 predložil projektni predlog, ki je bil zavrnjen. Marca je mednarodna neprofitna organizacija Coalition for Epidemic Preparedness Innovation (CEPI) napovedala, da bo za nov program za pospešitev ustvarjanja cepiv proti beta-koronavirusom porabila do 200 milijonov dolarjev.
Kljub številnim neznankam je hiter uspeh pri razvoju cepiva SARS-CoV-2 vzbudil optimizem. Zdi se, da tega koronavirusa ni težko ustaviti s cepivom, kot kaže primer Izraela, kar vzbuja upanje, da bi lahko imunski sistem usposobili tudi za prelisičenje svojih sorodnikov. Ljudje, ki so pred leti preboleli SARS, so podlaga za še večji optimizem. Dokazano je namreč, da lahko nekatera njihova protitelesa tudi v laboratoriju ustavijo virus SARS-CoV-2.
Agencija še ni podelila nobenih novih donacij, vendar Wardov laboratorij že izvaja raziskave o cepivu, ki cilja na podskupino beta koronavirusa. Poleg njegove ekipe po vsem svetu še približno dvajset skupin deluje na podobnih projektih. Več skupin je celo objavilo obetavne rezultate preskusov na živalih, ki so pogosto nujni predpogoj za testiranje na ljudeh. Testiranje na ljudeh se še ni začelo.
Kljub številnim neznankam je hiter uspeh pri razvoju cepiva SARS-CoV-2 vzbudil optimizem. Zdi se, da tega koronavirusa ni težko ustaviti s cepivom, kot kaže primer Izraela, kar vzbuja upanje, da bi lahko imunski sistem usposobili tudi za prelisičenje svojih sorodnikov. Ljudje, ki so pred leti preboleli SARS, so podlaga za še večji optimizem. Dokazano je namreč, da lahko nekatera njihova protitelesa tudi v laboratoriju ustavijo virus SARS-CoV-2.
