Predstavniki Slovenije in ZDA so v torek v Washingtonu opravili tretji strateški dialog med državama, ki je bil posvečen aktualnim mednarodnim in dvostranskim temam, med drugim vojni v Ukrajini in slovenski kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta ZN za obdobje od začetka leta 2024 do konca leta 2025.

Strateški dialog med Ljubljano in Washingtonom predstavlja glavni okvir za razpravo o strateških globalnih in regionalnih vprašanjih ter področjih dvostranskega sodelovanja.

Prva dva strateška dialoga sta potekala na ravni generalnih direktorjev, sedaj je bila raven povišana na državne sekretarje oziroma namestnike ministrov. Slovensko stran je zastopal državni sekretar Samuel Žbogar, ameriško pa namestnica državnega sekretarja Wendy Sherman.

Slovenska delegacija

V slovenski delegaciji so bili tudi posebni odposlanec ministrstva za Zahodni Balkan Anže Frangeš, vodja projektne enote za kandidaturo v Varnostni svet ZN Matej Marn, direktor urada za informacijsko varnost Uroš Svete, vodja sektorja za Severno in Latinsko Ameriko Ondina Blokar Drobnič in vodja službe za strateško komuniciranje Dragan Barbutovski.

Žbogar je slovenskim dopisnikom povedal, da so bile glavne teme dialoga Zahodni Balkan, Ukrajina, Tihi ocean oziroma Kitajska, sodelovanje v zvezi Nato, kibernetska varnost, boj proti dezinformacijam in podnebne spremembe. Govorili so tudi o slovenski kandidaturi za Varnostni svet ZN.

“Tokratni dialog je prvič potekal na višji ravni. Imamo več ali manj usklajene poglede,” je dejal Žbogar in v tem kontekstu izpostavil enotnost glede vprašanja Ukrajine.

Glede Kitajske, ki jo je pred kratkim obiskal, je dejal, da ima Slovenija z njo drugačne odnose kot ZDA, a poudaril, da Slovenija želi imeti dobre odnose z vsemi državami.

Kitajska pomoč

Kitajski predsednik Xi Jinping bi naj v petek predstavil uradno strategijo svoje države do ukrajinske krize, Žbogar pa je dejal, da si Slovenija želi kitajske pomoči pri reševanju konflikta, saj da ima kot formalno nevtralna država in zaveznica Rusije nanjo nekaj vpliva.

Kar se tiče Zahodnega Balkana, je v interesu Slovenije in ZDA, da se regija stabilizira in napreduje na poti v EU. ZDA pri tem cenijo vlogo Slovenije kot države, ki pomaga pri tem.

Prvi strateški dialog med Slovenijo in ZDA je potekal decembra 2020 med obiskom takratnega zunanjega ministra Anžeta Logarja v Washingtonu. Drugič so se predstavniki držav srečali v Ljubljani marca lani.

Potem ko se je Slovenija odločila, da bo kandidirala za Varnostni svet ZN, je Logar dobil vabilo na obisk pri državnem sekretarju Bidnove vlade Antonyju Blinknu, ki ga je opravil decembra 2021.

Za sedež se bo spopadla z Belorusijo

S projektom kandidature nadaljuje tudi nova vlada premierja Roberta Goloba in nabira podporo pri 193 članicah Generalne skupščine ZN za volitve, ki bodo 6. junija, pri čemer bo potrebno zbrati 129 glasov podpore. Slovenija se bo za sedež spopadla z Belorusijo.

“Mi smo v kampanji, da zmagamo, in verjamemo v to,” je dejal Žbogar in dodal, da je previden optimist glede na izkušnje iz leta 2011, ko je Slovenija izgubila tekmo za Varnostni svet ZN z Azerbajdžanom.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je po Žbogarjevih besedah nenehno na poti za pridobivanje podpore Sloveniji, rdeča nit vseh pogovorov zunaj Evrope pa je to, da Afrika, Azija in Latinska Amerika drugače gledajo na ukrajinsko vojno kot Evropa.

“Mi na to gledamo kot na kršitev Ustanovne listine ZN s strani Rusije, oni pa imajo občutek, da smo preveč obsedeni s to vojno in jih silimo v izbiro med nami in Rusijo, kar jim ni pogodu. To je sporočilo, ki ga dobivamo,” je dejal Žbogar.

STA