V sredo bo minilo leto dni, odkar so znamenito pariško katedralo Notre-Dame zajeli uničujoči plameni. Danes se nad mogočnim biserom gotske arhitekture dviga žerjav, cerkev je odeta v gradbene odre, na katerih pa je delo zastalo zaradi širjenja novega koronavirusa. Cilj kljub temu zaenkrat ostaja obnova do leta 2024.

Na pomladni večer pred letom dni so svet obkrožili in ganili posnetki plamenov, ki so švigali iz 850 let stare notredamske katedrale. Hitro je postalo jasno, da ne gre za majhen požar in na otok Ile de la Cite sredi Sene, kjer stoji, je prihitel celo francoski predsednik Emmanuel Macron.

Do naslednjega jutra je uspelo gasilcem ogenj pogasiti, konstrukcija je zdržala in pomemben francoski nacionalni simbol je bil rešen. Škoda je bila kljub temu velika – požar je uničil leseno ostrešje, dele obokanega stropa, zrušil se je tudi 93 metrov visok s svincem prekrit leseni stolpič iz 19. stoletja.

Preiskava požara se nadaljuje

Glede na uvodno preiskavo požara, ki je izbruhnil med obnovitvenimi deli, sta za najverjetnejša povzročitelja obveljala bodisi slabo ugasnjena cigareta ali napaka na električnem omrežju. Preiskava se nadaljuje, čeprav zaenkrat noben element ne kaže na kaznivo dejanje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

K obnovi tega spomenika z Unescovega seznama svetovne dediščine je želel prispevati ves svet in doslej je skupno 320.000 donatorjev in ustanov v ta namen obljubilo skoraj milijardo evrov. Sklad same katedrale je do konca marca zbral približno 375 milijonov evrov.

Macron je obljubil obnovo v petih letih in to je cilj, pri katerem pristojni načeloma še vedno vztrajajo. Jean-Louis Georgelin, ki vodi obnovitvena dela, je tako tudi nedavno napovedal, da bodo katedralo ponovno odprli leta 2024, da pa takrat še zdaleč ne bodo končana vsa dela.

Dvomi v časovnico obnove

Dejanska obnova naj bi se začela šele leta 2021, saj trenutno še vedno potekajo dela za utrditev strukture cerkve. Delavci poskušajo utrditi zidove, ki jih je oslabilo zrušenje hrastovih tramov, ki so podpirali streho. Še vedno morajo tudi popolnoma pokriti luknjo v strehi in zaščititi prizorišče pred dežjem.

Dvomi v časovnico obnove so sicer obstajali že od samega začetka, v zadnjem času pa so se še okrepili. Sredi marca so namreč ustavili dela na katedrali zaradi ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Delavci naj med drugim trenutnih del ne bi mogli opravljati ob upoštevanju najmanjše dovoljene razdalje med njimi.

Dela so tako zastala že drugič. Lansko poletje jih je za tri tedne ustavilo čiščenje ostankov svinca, ki se je stopil v požaru, veter pa je snov raztresel po širšem območju okoli Notre-Dame. Dela je jeseni in pozimi občasno ustavil tudi močnejši veter.

Ena najstarejših relikvij krščanstva

V katedrali zaradi uničujočega požara lanskega decembra prvič po letu 1803 ni bilo polnočnice. Prvo in edino mašo je sredi junija ob prazniku posvetitve katedrale v njej obhajal pariški nadškof Michel Aupetit.

Prav on je minuli veliki petek v njej vodil tudi molitveni obred, med katerim je v družbi še nekaj duhovnikov – vsi so nosili čelade – počastil trnovo krono. Gre za eno najsvetejših relikvij krščanstva, ki so jo skupaj s številnimi drugimi zgodovinskimi in umetniškimi dragocenostmi pred letom dni rešili pred ognjenimi zublji. “Tu je še vedno življenje,” je v molitvi dejal Aupetit.

Pariško katedralo Notre-Dame so začeli graditi leta 1163 po vzoru bazilike v Saint Denisu, kjer so grobovi francoskih kraljev, v osnovi je bila dokončana v drugi polovici 13. stoletja. Kot je pred časom za STA povedal Tine Germ z oddelka za umetnostno zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, gre za enega najdragocenejših spomenikov evropskega stavbarstva.

Nazadnje je utrpela večjo škodo med francosko revolucijo v 18. stoletju med nasiljem proti katolikom. Obe svetovni vojni pa je prestala večinoma nepoškodovana. Notre-Dame je eden najbolj obleganih turističnih ciljev v Parizu, letno jo obišče krepko čez 10 milijonov obiskovalcev.

STA