Nekaj manj kot mesec dni po katoliških in evangeličanskih vernikih danes veliko noč obeležujejo še pravoslavni kristjani. Praznovanje je tudi letos zaradi ukrepov ob pandemiji, močno okrnjeno.

Okrnjena praznovanja

Z osrednjim praznovanjem so začeli v petek, ko so po pravoslavnih cerkvah z oltarja simbolično prenesli Kristusov grob. Praznovanje je doseglo vrhunec ob dopoldanskih bogoslužjih, kjer pa je bila udeležba vernikov zelo omejena.

Patriarh Srbske pravoslavne cerkve Porfirije Perić je v velikonočni poslanici izpostavil strah pred smrtjo, ki je viden tudi v času epidemije covida-19. Dodal je, da če pogledamo v zgodovino človeštva, vidimo, da ima človek samo en cilj – da si malo olajša in podaljša življenje. Toda človek s svojimi močmi smrti ne more premagati.

A česar človek ne zmore, zmore naš Gospod, ki je prišel med nas, vstal od mrtvih in nam od znotraj daroval življenje, je izpostavil Perić. Tisti, ki verujejo v Kristusa in se trudijo živeti po njegovih zapovedih, so tako udeleženi tudi pri vstajenju. Zato se verniki veselijo praznika Kristusovega vstajenja, praznika življenja, je dejal v televizijski poslanici.

Pravoslavni verniki se na veliko noč pripravljajo s sedemtedenskim postom, med katerim v ospredju ni zgolj odrekanje hrani, ampak tudi odrekanje slabim dejanjem, poudarek je na molitvi.

V soboto so potekale maše, na katerih pa je bila vsaj v Sloveniji navzočnost vernikov zaradi ukrepov za preprečevanje epidemije koronavirusa zelo omejena. Nasploh po besedah paroha Srbske pravoslavne cerkve Perana Boškovića večina bogoslužij v pravoslavnih cerkvah ob veliki noči poteka brez navzočnosti vernikov.

Trenutno se lahko namreč v cerkvah zbere po en vernik oziroma eno gospodinjstvo na 30 kvadratnih metrov (v nekaterih regijah na 20 kvadratnih metrov), kar pa je zelo malo. Nenehno je treba tudi paziti na spoštovanje ukrepov, zato je lažje, če obredi potekajo brez navzočnosti vernikov, je za STA dejal Bošković.

Dopoldne je sicer potekala velikonočna liturgija, velikonočna bogoslužja z mašami bodo tudi v ponedeljek in torek dopoldne.

Mnogi pravoslavni verniki veliko noč letos zaznamujejo nekaj manj kot mesec dni za ostalimi kristjani. Skupaj s pravoslavni verniki v Sloveniji jo praznujejo pravoslavni verniki v Črni gori, Severni Makedoniji, Rusiji in Gruziji, pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Nekatere druge pravoslavne cerkve pa so sprejele Milankovićev koledar in so veliko noč praznovale 4. aprila.

STA