Med 22. in 25. majem bomo imeli državljani EU priložnost sodelovati na osmih volitvah v Evropski parlament. Kljub dejstvu, da je Evropski parlament skozi leta krepil svoje pristojnosti, pa udeležba na evropskih volitvah konstantno pada. Ker gre za edino institucijo EU, ki zastopa interese državljank in državljanov, bi bilo za Unijo izjemno pomembno, da se trend volilne udeležbe obrne navzgor. O vlogi Evropskega parlamenta v institucionalnem okviru EU in prihajajočih evropskih volitvah smo se pogovarjali z dr. Janjo Hojnik, sicer izredno profesorico na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in odlično poznavalko EU.
 
 Na ravni EU, za razliko od nacionalne ravni, ne govorimo o delitvi oblasti, temveč o institucionalnem ravnotežju. Gre po vašem mnenju za dejansko ravnotežje oziroma ravnovesje med institucijami EU ali pa ima morebiti katera izmed institucij močnejšo vlogo? Kakšen je pri tem položaj Evropskega parlamenta?
Razmerje med institucijami je izrednega pomena zato, ker so različnim institucijam podeljene različne pristojnosti in način njihovega sodelovanja določa mehanizme ravnovesij in zavor v pravnem redu Unije. To institucionalno ravnovesje zagotavlja, da katera izmed institucij ne postane premočna. Institucionalno ravnovesje ni statično in se je spreminjalo z razvojem pristojnosti posamezne institucije. Kot so se širile pristojnosti Unije, npr. monetarna unija, politična unija, in nato razširitev članstva, so se širile tudi pristojnosti institucij, ki morajo izvajati te cilje Unije. Geografska razširitev Unije pa je prinesla še dodatne probleme, povezane z zastopanjem novih članic v institucijah in potrebo po učinkovitem delovanju le-teh. Večje število članic z različnimi interesi, tradicijami in jeziki  pomeni tudi, da je težje doseči sporazum. S spremembami Pogodb menim, da je bilo to ravnovesje vse bolj optimalno, predvsem z rastjo pristojnosti Evropskega parlamenta.
 Evropski parlament je z Lizbonsko pogodbo pridobil večjo vlogo. Kljub vsemu pa večino evropske zakonodaje sprejme v t. i. postopku soodločanja s Svetom EU. Menite, da obstaja v prihodnosti možnost, da Evropski parlament postane edina institucija, ki bi sprejemala evropsko zakonodajo in to na prav vseh področjih, ki so v pristojnosti EU?
Evropski parlament velja za najbolj demokratično institucijo EU, saj so poslanci izbrani na neposrednih volitvah in zato Parlament predstavlja državljane Evropske unije. Parlament ima nalogo sprejemanja zakonodaje, ima določeno politično kontrolo nad Komisijo in na področju sprejemanja proračuna. Pogodba določa, da je soodločanje Parlamenta in Sveta pravilo za uzakonitev evropske zakonodaje. Postopek se začne s predlogom Komisije, ki ga predloži Svetu in Parlamentu. Evropski parlament bo glasoval o predlogu in sporočil svojo odločitev Svetu, ki bo zavzel stališče. V primeru, ko sta instituciji soglasni, bo predlog postal zakonodaja. Kjer sporazum ne obstaja, se ustanovi spravni odbor, ki skuša doseči sporazum. Če sporazum ni dosežen v šestih tednih od sklica odbora, predlog ne bo sprejet. V primeru pa, ko odbor doseže sporazum v šestih tednih, imata Svet in Parlament naslednjih šest tednov, da uzakonita predlog. Zakonodajna vloga Parlamenta torej postaja vse bolj pomembna in cilj je, da Parlament postane glavni zakonodajni organ. Vendar pa Parlament še vedno nima pravice, da predlaga osnutke zakonodaje, ampak ima zgolj pravico, da zahteva od Komisije, da predloži osnutek. Možnost, da Evropski parlament postane edini zakonodajalec EU, obstaja, vendar menim, da se to še ne bo zgodilo tako kmalu, saj je Svet bolj neposredni zastopnik nacionalnih interesov držav članic kot Evropski parlament in je učinek nacionalnih lobističnih skupin večji, v kolikor se obračajo na nacionalne ministre kot na evropske poslance.
 Po izkušnjah, ki jim imamo, državljani relativno slabo poznajo delo Evropskega parlamenta in odločitve, ki jih sprejema. Kaj bi morali po vašem mnenju storiti, da bi Evropski parlament približali državljankam in državljanom?
Predvsem bi moral na strani državljanov obstajati interes za to. V kolikor ta obstaja, si lahko državljani že danes pridobijo obsežne informacije o delovanju Evropskega parlamenta. Njegova spletna stran se namreč vodi v vseh uradnih jezikih EU. K poznavanju Evropskega parlamenta in njegovih pristojnosti bi lahko več naredili tudi mediji, sploh če bi se vzpostavilo redno poročanje o delu institucij EU in posebne oddaje s tega področja, o institucijah EU (kot tudi o nacionalnih) pa bi več veljalo govoriti že v pred univerzitetnem šolanju.
 Evropska unija že dalj časa izraža veliko skrb nad konstantnim upadom udeležbe na evropskih volitvah. Na volitvah v Evropski parlament izbiramo med kandidati, ki jih predložijo stranke na nacionalni ravni. Izvoljeni poslanci se nato na evropski ravni priključujejo evropskim političnim strankam oziroma skupinam. Menite, da bi bilo smiselno, da bi v bodoče volivci kandidate izbirali na podlagi enotnih evropskih list? Namreč evropski poslanci v Evropskem parlamentu ne zastopajo nacionalnih interesov, temveč interese vseh državljank in državljanov EU, zato bi bilo prav, da EU državljani odločamo o kandidatih, ki nam jih evropske politične stranke ponudijo na ravni EU.
Brez evropskih medijev se mi zdi to težavno. Tudi vseevropske kampanje evropskih poslancev so dokaj zapletene. O tem pričajo že kampanje potencialnih predsednikov Evropske komisije. Osnovna težava pa ni finančna in logistična, temveč z vidika nedvomne usmerjenosti lojalnosti državljanov na države kot primarne forume demokratičnih aktivnosti. Pravi evropski demos torej ne obstaja. Organi na nacionalni ravni, kljub pomanjkanju vezi z ljudmi preko volitev in kljub bistveni neodvisnosti, uživajo implicitno zaupanje javnosti, ki temelji na pripadnosti isti nacionalni politični skupnosti, istemu demosu s skupno zgodovino, pravno in politično tradicijo ter končno, vsaj domnevno, tudi skupni zavezanosti nacionalni dobrobiti. Ko pa se normativna oblast izvršuje zunaj meja nacionalne države, teh kulturnih in zgodovinskih temeljev oblasti ni in tudi cilji zakonodaje ne veljajo strogo za nacionalne cilje, ampak za nadnacionalne, utemeljene na abstraktnih ekonomskih vrednotah, kot sta svobodna trgovina in učinkovit trg, ki jih večina ljudi slabo razume, se jih boji ali pa so jim tuje
 Udeležba na volitvah v Evropski parlament je bila leta 2009 na EU ravni 43 %, medtem ko je v Sloveniji na volitve odšlo le 28,33 % volilnih upravičencev. Bi si upali napovedati volilno udeležbo na majskih volitvah na EU in slovenski ravni?
Najbrž bo udeležba podobna kot leta 2009 ali še slabša, odvisno tudi od vremena na dan volitev in od dejstva, ali bo isti dan tudi referendum o arhivih.
 Kot predavateljica na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru ste v rednem stiku z mladimi. Kakšen je po vaših izkušnjah odnos mladih do Evropskega parlamenta in EU? Opažate pri mladih zadosten interes za politike in pravne predpise, ki se sprejemajo na EU ravni?
Pri študentih interes za vsebine EU obstaja, predavanja pri mojih predmetih so dobro obiskana, znanje tudi primerno zahtevam. Študenti se zanimajo tudi za obštudijske dogodke s področja vsebin EU, denimo gostujoča predavanja, okrogle mize in konference. Med študenti je veliko zanimanje za študentsko izmenjavo, tudi k nam hodi vse več študentov iz drugih držav članic EU. Njihov odnos konkretno do Evropskega parlamenta težko ocenim, menim pa, da jih zelo zanima na splošno, kaj jim pravila EU lahko ponudijo, zlasti v smislu študija in kasnejšega dela v drugih državah članicah in na institucijah EU.
 
 Prispevek predstavlja del aktivnosti Informacijske točke Europe Direct Maribor pri informiranju prebivalstva v podravski regiji o prihajajočih volitvah v Evropski parlament. Volitve v EP bodo v osemindvajsetih državah članicah potekale med 22. in 25. majem (v Sloveniji 25. maja 2014). Vsebina članka ne izraža nujno mnenja Evropske unije.