Po družbenih omrežjih so se razširile govorice, da so pogubni požar po Amazonskem pragozdu povezani z nedavno zmago plemena Waorani, ki je dobilo tožbo proti veliki naftni korporaciji. Pleme Waorani iz ekvadorske province Pastaza že generacije živi v deževnem pragozdu na območju Ekvadorja. Četudi gre za zelo oddaljen del pragozda, ki že tedne gori, so mnogi prepričani, da so požari, ki se utegnejo po končanih požarih spremeniti v kmetijska zemljišča, povezani prav z zmago plemena Waorani.

FOTO: Amazon Frontlines, Facebook

Sodišče presodilo plemenu v prid

Kot so poročali za Reuters, se je pleme dolga leta borilo za svojo zemljo, ki je niso želeli predati naftnim korporacijam, čeprav je ekvadorska vlada odločila, da zemljo slednje lahko uporabljajo.

Sodišče v Ekvadorju je presodilo, da se s plemenom, ki šteje 2000 pripadnikov, ni predhodno nihče posvetoval, zato so presodili, da zemlja ostane v njihovih rokah. Ekvadorska vlada se je na odredbo sodišča pritožila, a na koncu je obveljala odločitev treh sodnikov na provincialnem sodišču Pastas.

Takoj po julijski razsodbi prišlo do množičnih požarov

Julijska sodba je tako pred naftnimi lobiji zaščitila pol milijona hektarjev plemenske zemlje. Razsodba sodišča je tako postala temelj za preostale borce, ki se proti kmetijskim, naftnim ali živinorejskim lobijem borijo za zaščito deževnega gozda. Prav zato se mnogi na družbenim omrežjih sprašujejo, če so bili požari nemara podtaknjeni v prid slednjim. Tako se lahko obenem znebijo domorodcev, ki na območju pragozda živijo že stoletja, napravijo pa tudi prostor, na katerem lahko izvajajo svojo industrijo. Časovnica je namreč skoraj preveč očitna: domorodci iz plemena Waorani so tožbo dobili julija, zagorelo pa je skoraj takoj zatem.

Brazilski predsednik požare še spodbuja

V središču zgodbe kot “zlobec” nastopa brazilski predsednik Jair Bolsonaro, skrajno desničarski vodja države, ki je večkrat ponovil, da bo deževni pragozd odvzel iz rok nevladnih organizacij, plemenom pa ponudil “boljše življenje” kje drugje.

Bolsonaro je pred tedni prav tako odpustil šefa brazilskega Nacionalnega inštituta za raziskave vesolja Inpeja Ricarda Galvaa, ki je spregovoril o izjemno visokem številu požarov, ki so pragozd zajeli v zadnjih mesecih, češ da so njegovi podatki lažni. Slednje je povzročilo popolno kadrovsko ureditev v brazilskem ministrstvu za okolje.

Pod njegovim vodstvom črna usoda za plemena

Že prvi dan svojega služenja kot predsednik je Bolsonaro vse rezerve Nacionalnega indijanskega inštituta predal Ministrstvu za kmetijstvo. Potem je dal Luizu Antoniu Nabham Garciji – človeku, ki je plemena pragozda obsodil na “ponovno ovrednotenje” – moč, da sam presodi usodo plemen, in ga imenoval za specialnega sekretarja za ozemeljske zadeve na Ministrstvu za kmetijstvo.