“Deluje,” so povedali v podjetju Nord Stream, niso pa razkrili, koliko plina bo Rusija dobavljala. Zlasti v Nemčiji so se bali, da po desetdnevni zaustavitvi, sicer potrebni zaradi del, plinovoda ne bodo več odprli.

Ruski energetski velikan Gazprom je nemškemu operaterju plinovoda, družbi Gascade, sporočil, da bo danes preko plinovoda dobavil 530 gigavatnih ur plina. Gre za zgolj 30-odstotno zmogljivost plinovoda, je sporočil predsednik nemške zvene agencije, ki bdi na energetskim sektorjem, Klaus Müller.

Dobava plina dosega enako zmogljivost kot pred začetkom popravil

Po navedbah družbe Nord Stream, ki je v večinski lasti Gazproma, pa dobava plina preko plinovoda dosega okoli 40-odstotno zmogljivost, kar je enako kot pred začetkom popravil, navaja ruska tiskovna agencija Tass. Tolikšno zmogljivost je plinovod dosegel v drugi uri po ponovnem odprtju, vendar se ta lahko po navedbah podjetja danes tekom dneva še spreminja.

Danes dopoldne je tudi Müller preko Twitterja sporočil, da bi plinovod tekom dneva lahko znova dosegel 40-odstotno zmogljivost. “Na žalost pa ostajata politična negotovost in 60-odstotno zmanjšanje dobave, do katere je prišlo sredi junija,” je zapisal.

Gazprom je vzrok za nižjo dobavo pripisal pokvarjeni turbini, ki jo je podjetje Siemens poslalo na popravilo v Kanado. V Nemčiji so takšna pojasnila zavrnili in ocenili, da Moskva zaradi sankcij Zahoda kot povračilni ukrep krči plinsko dobavo.

Omenjena turbina je zdaj na poti v Rusijo, kamor bi lahko prispela že v nedeljo. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v sredo potrdila, da je turbina že na poti in bo pravočasno v Rusiji, zato je poudarila, da ni izgovorov, da Rusija ne bi dobavljala plina.

Tako Gazprom kot ruski predsednik Vladimir Putin sta poudarjala, da je turbina ključna za delovanje kompresijske postaje Portovaja, a da nimajo nobenih zagotovil, da bo do vrnitve turbine zares prišlo. Vseeno je Putin v okviru obiska Irana ta teden zagotovil, da “je Gazprom izpolnil, izpolnjuje in bo izpolnil vse svoje obveznosti”.

Popolno zaprtje plinovoda bi imelo katastrofalne posledice

Severni tok pod Baltskim morjem je bil zaprt od 11. julija, zaradi česar so bili v največjem evropskem gospodarstvu, kjer so močno odvisni od ruskega plina, pod velikim pritiskom.

Popolno zaprtje plinovoda ali veliko zmanjšanje dobave iz Rusije v Nemčijo bi lahko imelo katastrofalne posledice, ki bi vodile v zaprtje tovarn, gospodinjstva pa se ne bi imela s čim ogrevati. Mednarodni denarni sklad (IMF) je v sredo opozoril, da bi prekinitev dobave plina lahko znižala letošnji nemški bruto domači proizvod za 1,5 odstotka.

Po mnenju strokovnjakov že 40-odstotna dobava v Evropi ne bo zadoščala za pokritje vseh energijskih potreb to zimo, navaja AFP.

Od ruskega plina so močno odvisni tudi v Italiji, kjer zato pospešeno iščejo možnosti diverzifikacije virov. Med drugim so se za povečano dobavo že dogovorili z Alžirijo. Zdaj pa je Gazprom po navedbah nemške tiskovne agencija dpa obljubil, da bo povišal dnevni pretok plina v Italijo.

Kot je sporočil italijanski energetski velikan Eni, jim Gazprom namerava danes dobaviti okoli 36 milijonov kubičnih metrov plina, medtem ko jim ga je v preteklih dneh dobavljal okoli 21 milijonov kubičnih metrov.

Zemeljski plin se je takoj po ponovnem zagonu plinovoda, do česar je prišlo ob 7. uri po moskovskem času, pocenil. Za zemeljski plin z nizozemskega vozlišča TTF na borzi ICE za dobavo v avgustu je bilo tako treba zjutraj odšteti 145 evrov za megavatno uro, kar je bilo 6,5 odstotka manj kot v sredo. Cena je nato zopet narasla in se trenutno giblje pri okoli 150 evrih za megavatno uro, koliko je bilo za plin treba odšteti tudi ob današnjem odprtju borze.ž

STA