Pandora je bila v grški mitologiji prva ženska. Po Heziodovi pesnitvi Teogonija se je Zevs, kralj bogov, po tem, ko je Prometej, bog ognja in božanski prevarant, ukradel ogenj iz nebes in ga podaril smrtnikom, odločil, da bo ta blagoslov preprečil. Zato je naročil Hefajstu (bogu ognja in zavetniku obrtnikov), naj iz zemlje izdela žensko, ki jo bodo bogovi obdarili s svojimi najbolj izbranimi darovi.
V Heziodovih delih in dnevih je imela Pandora skledo s pokrovom, v kateri so bile vse vrste bede in zla. Zevs jo je poslal k Epimeteju, ki je pozabil na svarilo svojega brata Prometeja in Pandoro vzel za svojo ženo. Ta je nato skledo odprla, iz nje pa so se po zemlji razletele najrazličnejše nadloge. V njej je ostalo le upanje, saj se je pokrov zaprl, preden je lahko pobegnilo.
V neki poznejši zgodbi v skledi ni bilo zla, temveč blagoslovi, ki bi se ohranili za človeški rod, a so se zaradi Pandorine radovednosti izgubili, ko jo je odprla. Pandorina skleda je postala škatla v 16. stoletju, ko je renesančni humanist Erazem bodisi napačno prevedel grški prevod bodisi zamenjal posodo s skrinjico v zgodbi o Kupidu in Psihi.
Vir: T3Tech
