Kot je nakazala nemška študija, lahko večja onesnaženost ozračja pripomore k sprejemu na intenzivno nego za tem, ko se okužimo z novim koronavirusom. To je le ena izmed bolezni, ki jo takšna onesnaženost poslabša. Ob dnevu okolja, 5. junija, se poudarja pomembnost našega planeta in skrb zanj.

Večja onesnaženost ozračja pomeni več postelj na intenzivni negi

Raziskava je pokazala, da imajo ljudje, ki živijo v krajih z visokimi ravnmi dušikovega dioksida, ki onesnažuje ozračje, večje možnosti, da končajo na intenzivni negi, potem ko se okužijo s Covidom-19. Dušikov dioksid se sprošča v ozračje ob gorenju fosilnih goriv. Znano je, da ima škodljive učinke na pljuča. Poškodujejo se predvsem endotelijske celice – te tvorijo tanko membrano, ki obdaja notranjost srca in krvnih žil, kar ob dihanju zavira prenos kisika v kri osebe.

“Naši rezultati kažejo pozitivno povezavo med dolgotrajno izpostavljenostjo dušikovemu dioksidu in smrtnostjo zaradi Covid-19 ter intenzivnostjo obolelosti,” je povedala skupina nemških raziskovalcev, ki jih je vodila Susanne Koch iz bolnišnice Universitätsmedizin Berlin. Znanstveniki so že prej sumili na povezavo med Covidom-19 in onesnaženostjo zraka, vendar se je le nekaj študij osredotočilo na to povezavo.

Znanstveniki so že prej sumili na povezavo med Covidom-19 in onesnaženostjo zraka, vendar se je le nekaj študij osredotočilo na to povezavo.

Koch in njena ekipa so uporabili podatke o onesnaženosti zraka za izračun povprečne ravni dušikovega dioksida za vsako okrožje v Nemčiji. Najvišje so odkrili v Frankfurtu, najnižje pa v Suhlu, majhnem okrožju v Turingiji. Preučili so tudi podatke o tem, koliko bolnikov s Covidom v nemških bolnišnicah je potrebovalo zdravljenje na intenzivni negi v enem mesecu leta 2020. Te številke so prilagodili drugim dejavnikom, kot so že obstoječa zdravstvena stanja.

Ugotovili so, da je bilo v vsakem izmed desetih okrožjih, ki imajo najnižjo dolgotrajno izpostavljenost dušikovemu dioksidu, v povprečju potrebnih 28 postelj na oddelku za intenzivno nego in 19 ventilatorjev za covid bolnike. V desetih okrožjih z največjo dolgotrajno izpostavljenostjo je bilo medtem potrebnih kar 144 postelj na intenzivni negi in 102 ventilatorji, poroča Guardian.

Takšna izpostavljenost lahko povzroči vrsto drugih bolezenskih stanj

Raziskava ima zaskrbljujoče posledice. V Združenem kraljestvu je imelo na primer leta 2019 75 % mestnih območij nezakonite stopnje onesnaženosti zraka, britanska vlada ni dosegla skoraj nobenega napredka pri zakonskih obveznostih, ki bi jih morale izpolniti leta 2010. Praktično po celem svetu so se ravni dušikovega dioksida znižale med lockdowni, ampak se se promet in onesnaževanje v številnih mestih že vračata na pretekle ravni.

Po podatkih Royal College of Physicians onesnaženost zraka povzroči 40.000 zgodnjih smrti na leto in je povezana z rakom, astmo, možgansko kapjo in boleznimi srca, sladkorno boleznijo, debelostjo in spremembami, povezanimi z demenco. Zdaj je vse več dokazov, da je treba na ta seznam dodati še Covid-19.

“Izpostavljenost onesnaženemu zunanjemu zraku lahko povzroči vrsto drugih stanj, vključno s srčnimi napadi, možgansko kapjo, astmo in pljučnim rakom, in bo še naprej škodila zdravju še dolgo po koncu pandemije Covid-19,” je dodal Koch po poročanju Guardian. »Za izboljšanje kakovosti zraka je nujno potreben prehod na obnovljivo energijo, čist promet in trajnostno kmetijstvo. Zmanjšanje emisij ne bo pomagalo le omejiti podnebne krize, temveč bo izboljšalo zdravje in kakovost življenja ljudi po vsem svetu.”