Vsako leto se najde kaj, vredno obhajanja. Morda letnica 2021 sama po sebi ne deluje okroglo, enica nekako štrli, ampak vseeno ponuja številne častitljive, vesele, ponosne in tudi veličastne obletnice. Tako doma kot po svetu. Za nas, kakopak, leto 1991, ko je Slovenija 25. junija formalno postala samostojna.

In to v letu, ko je Franci Petek postal svetovni prvak še s starim skakalnim slogom, Nataša Bokal, svetovna podprvakinja, je zmagala v slalomu na Zlati lisici (v Kranjski Gori). Doma se je vrtelo Heleno Blagne in Pop Design, debitantske albume so izdali Čuki in Adi Smolar, na tujem je leto stresla Nirvana z albumom Nevermind, oskarja za najboljši film pa je prejel kultni Ko jagenjčki obmolknejo. In to je samo leto 1991.

Sega pa naš pregled, če pridejo prav kreativne ideje za letošnje okroble obletnice, že v letu 1821. Takrat je, mimogrede, Ljubljana gostila drugega od treh kongresov svete alianse. Da, od tam tudi ime Kongresni trg. Splača se, če je zgodovina vaša stvar, prebrati roman Izza kongresa, ki ga je napisal Ivan Tavčar. Letos bomo obhajali 170-letnico njegovega rojstva.

Kdaj ste nazadnje gledali prvega Kekca?

Če ga slučajno že dolgo niste pogledali, bo letos kar primerno. Že kar 70 let je od prve ekranizacije Kekca, ki ga je kot literarnega junaka ustvaril Josip Vandot. Svojega zadnjega Kekca je, kakor je letos ponovil Tone Partljič, napisal kar pri nas v Mariboru.

Film, ki ga je kot prvega v trilogiji leta 1951 režiral Jože Gale, je bil leta 2016 digitalno restavriran, a ima, kakor pravijo strokovnjaki, sicer še vedno nekaj pomanjkljivosti. Zato pa bo ne glede na kvaliteto zvoka in črno-bele slike večna tista Kosobrinova (Frane Milčinski), da »za vsako bolezen rož’ca raste«.

Film, ki ga je kot prvega v trilogiji leta 1951 režiral Jože Gale, je bil leta 2016 digitalno restavriran, a ima, kakor pravijo strokovnjaki, sicer še vedno nekaj pomanjkljivosti. Zato pa bo ne glede na kvaliteto zvoka in črno-bele slike večna tista Kosobrinova (Frane Milčinski), da »za vsako bolezen rož’ca raste«. V naslovni vlogi je blestel Matija Barl, medtem ko je Bedanca upodobil France Presetnik. Besedilo še danes izredno znane Kaj mi poje ptičica (Dobra volja je najbolja) je kakopak prispeval Frane Milčinski. Še danes vsaj del najbrž znamo vsi na pamet. Devetdeset let kasneje!

Kaj pa če bi letos res (pre)brali Dostojevskega?

Leto 1821 je bilo veliko leto, ko gre za rojstva velikih literatov. Najprej se je 9. aprila rodil francoski pesnik Charles Baudelaire, po katerem pesništvo ni bilo nikdar več le lepo in o naravi. Nato se je na martinovo istega leta rodil Fjodor Mihajlovič Dostojevski, eden največjih romanopiscev vseh časov, za njim pa 12. decembra še francoski realist Gustave Flaubert, ki je zaslovel s svojim romanom Gospa Bovaryjeva. Mimogrede, že res, da znajo biti gospa tudi dolgi in naporni in sanjavi, ampak Flaubert je za posamezne povedi potreboval po cel teden, da jih je dognal do popolnosti.

Za dela Dostojevskega (Zločin in kazen, Idiot, Bratje Karamazovi) nekako številni nikdar ne najdemo časa. Morda vas bo spodbudilo dejstvo, da ni veliko manjkalo, pa teh del sploh ne bi bilo. Dostojevski je bil namreč že obsojen na smrt s streljanjem in čakal, da pride na vrsto. Če kdaj, lahko v 2021 ugotovite, kaj se je pripetilo.

Kaj je in predvsem česa ni rekel

Letos bomo obhajali 80. let, kar je bila napadena Jugoslavija v 2. svetovni vojni. In tako je 26. aprila 1941 v Maribor dopoldan prišel tudi Adolf Hitler. Če kdaj, je zato morda letos čas, da se bolj razširi resnica in ugasne zmotni mit.

Hitler namreč ni imel javnega govora v Mariboru, še najmanj tistega, naj »naredijo to deželo spet nemško«, kar je o Jugoslaviji namreč izrekel že pred obiskom Maribora. V mesto, mimogrede, ni prišel z vlakom, temveč z avtom iz Špilja.

Hitler namreč ni imel javnega govora v Mariboru, še najmanj tistega, naj »naredijo to deželo spet nemško«, kar je o Jugoslaviji namreč izrekel že pred obiskom Maribora. V mesto, mimogrede, ni prišel z vlakom, temveč z avtom iz Špilja. Sicer pa Hitler leta 1941 ni obiskoval veliko mest, kot je opisal zgodovinar Boris Hajdinjak. Zato je bilo po svoje nenavadno, da je obiskal Maribor, Gradec in Celovec.

Babica gre še vedno rada na jug

Še en slovenski film, ki se z leti vse bolj medi. Pa ne samo zato, ker je prvi celovečerni film v samostojni Sloveniji. Pač pa zato, ker je okoli filma spletenih kar nekaj anekdot, ki jih tako nadčasno pooseblja režiser Vinci Vogue Anžlovar. Recimo tista o flaši tekile in zgolj štirih dneh, ki so bili potrebni za nastanek scenarija. Babica gre na jug ostaja slovenska klasika tudi zato, ker je film želel biti road movie, zato na poti iz Ljubljane na Obalo celo prespijo. Še danes je fascinantno prav to, kar je opozoril tudi Marcel Štefančič jr., kako je režiserju uspelo narediti Slovenijo tako dolgo, da vmes prespijo. Velik zalogaj je narediti 600 kilometrov ceste. Še danes. Film, ki je naredil kar nekaj karier. V prvi vrsti seveda Bojana Emeršiča.

Podaja, ki je postala gol. In edini gol.

Že res, da bo gol Milenka Ačimovića iz leta 1999 za evropsko prvenstvo ostal najbolj nor zadetek v slovenskem nogometu.

Novembra bo dvajset let, kar je v soboto Osterc želel »samo podati«, pa je izvedel »van Bastna«, v sredo pa je Rudonja dosegel najbolj pomemben in znan edini reprezentančni gol.

Ampak da je nekaj norega, ko gre zelo zares, sta pokazala Milan Osterc in Mladen Rudonja. Novembra bo dvajset let, kar je v soboto Osterc želel »samo podati«, pa je izvedel »van Bastna«, v sredo pa je Rudonja dosegel najbolj pomemben in znan edini reprezentančni gol. Pri nas zagotovo. Gol, ki je Slovenijo prvič popeljal na svetovno prvenstvo.

Časi, ko je vsak vedel, katera je miss Slovenije

V 90. letih je skoraj vsakdo iz glave na ulici znal povedati, katera je aktualna miss Slovenije. V samostojni državi je novembra 1991 postala prva zmagovalka Teja Skarza, ki pa ni mogla na izbor za miss sveta zaradi težav pri pridobivanju licence za mlado samostojno državo. Deset let kasneje je miss Slovenije postala 21-letna študentka ekonomije iz Senovega. Kdo? Rebeka Dremelj. Za nagrado je, mimogrede, dobila avto. Ko se je vrnila, je začela svojo pevsko kariero, v kateri je leta 2008 Slovenijo po zmagi na Emi zastopala tudi na Eurosongu.

Najbolj pomemben mariborski gol v Ljubljani

Kdor je bil na tisti tekmi za Bežigradom, je ne bo pozabil. Zadnji krog, direktna tekmeca, derbi za prvaka. Bežigrad je pokal po šivih, na stranski, južni tribuni, se nas je stiščalo skoraj dva tisoč Mariborčanov. Mariboru je zadoščal remi, Olimpija je potrebovala zmago. Trener je bil Ivo Šušak, napadalec pa Barnabas Sztipanovicsa. Njegov surov gol je utišal Ljubljano, Mariboru pa, ker se je končalo z 1:1, prinesel petega od petnajstih naslovov.

 

Okrogle obletnice zlasti za mariborske tenisačice

Pred 40 leti sta bila za športnika Maribora izbrana tenisačica Mima Jaušovec in karateist Ljubo Javoršek. Leta 1991 sta bila izbrana smučarka Andreja Potisk in plavalec Matjaž Koželj, leta 2001 tenisačica Tina Pisnik in tekvondoist Tomaž Barada, pred desetimi leti pa tenisačica Polona Hercog in in nogometaš Dalibor Volaš.