Napad islamskega gibanja Hamas na Izrael je bil po mnenju Irana spontana poteza odporniških sil kot odgovor na nadaljevanje zločinskih dejanj izraelskega režima, je iranski zunanji minister Hosein Amirabdolahian po navedbah italijanske tiskovne agencije Ansa dejal v telefonskem pogovoru s turškim kolegom Hakanom Fidanom.

“Treba je okrepiti solidarnost med islamskimi državami v podporo palestinskemu ljudstvu in odporu,” je po poročanju iranske tiskovne agencije Irna še dejal iranski diplomat.

Tiskovni predstavnik Hamasa Gazi Hamad je danes za britansko medijsko skupino BBC zatrdil, da so za napad na Izrael dobili neposredno podporo Irana. Visoki predstavnik Bele hiše je sicer v soboto dejal, da je za zdaj še prezgodaj reči, ali je v napad Hamasa “neposredno vpleten” Iran.

Žrtev krvavega izraelsko-palestinskega spopada vse več

Po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje je bilo v Gazi v odgovoru izraelske vojske na napad skrajnega palestinskega gibanja Hamas ranjenih okoli 1990 ljudi. Med mrtvimi in ranjenimi so tudi otroci. Na izraelski strani je bilo od sobote, ko je Hamas silovito napadel, doslej po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje ubitih najmanj 300 ljudi, več deset pa jih je bilo ugrabljenih. V bolnišnicah naj bi se zdravilo skoraj 2000 ljudi, najmanj 19 pa naj bi jih bilo v kritičnem stanju.

Ubit naj bi bil tudi visoki predstavnik Hamasa Ajman Junis, potem ko je izraelska vojska danes obstreljevala njegovo hišo v begunskem taborišču Nuseirat v Gazi.

Izraelski časnik Jerusalem Post je v današnji objavi na družbenem omrežju X zapisal, da je po neuradnih podatkih trenutno pogrešanih okoli 750 Izraelcev. Po navedbah BBC, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika izraelske vojske Daniela Hagarija, je na ozemlju Izraela trenutno osem “točk spopadov” med borci Hamasa in izraelsko vojsko, predvsem na jugu Izraela. Vojska namerava sicer v naslednjih 24 urah evakuirati vse Izraelce, ki živijo v bližini Gaze, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

“Naša naloga v prihodnjih 24 urah je evakuirati vse prebivalce, ki živijo v okolici Gaze,” je pojasnil Hagari. Prizadevanje za osvoboditev talcev, ki so jih zajeli borci Hamasa, še potekajo. “Na območju je več deset tisoč vojakov. Dosegli bomo vsako skupnost, dokler ne bomo ubili vseh teroristov v Izraelu,” je še dejal.

Cilj Hamasovega napada po nekaterih ocenah spodkopavanje regionalnih zavezništev

Cilj sobotnega nepričakovanega napada palestinskega gibanja Hamas na Izrael je med drugim spodkopati nova regionalna zavezništva, ki bi lahko ogrozila palestinske težnje po državnosti. To je sporočilo Savdski Arabiji, ZDA in Izraelu, da regija ne bo varna, dokler interesi Palestincev ne bodo upoštevani, je za agencijo Reuters ocenil neimenovan vir.

Napad Hamasa sovpada s poskusi ZDA, da bi Savdska Arabija dosegla normalizacijo odnosov z Izraelom v zameno za obrambni sporazum med Washingtonom in Rijadom. Analitičarka Laura Blumenfald je za Reuters ocenila, da je Hamas “videl, da se Izraelci in Savdijci približujejo dogovoru”, zaradi česar se je odločil ukrepati.

Vodja Hamasa v Libanonu Osama Hamdan je za Reuters povedal, da naj bi napad arabske države v regiji spodbudil k spoznanju, da sprejetje izraelskih varnostnih zahtev ne bo vodilo k miru v regiji. “Za tiste, ki želijo stabilnost in mir v regiji, mora biti izhodišče konec izraelske okupacije,” je poudaril.

Po mnenju nekdanjega ameriškega diplomata na Bližnjem vzhodu Richarda Liberona dejanja Hamasa pošiljajo Savdijcem jasen signal, da palestinskega vprašanja ne bi smeli obravnavati kot le še eno podtemo v pogajanjih o normalizaciji odnosov z Izraelom.

Še je prezgodaj za ugibanja?

Po drugi strani je neimenovan visoki uradnik v vladi ameriškega predsednika Joeja Bidna opozoril, da je “res prezgodaj za ugibanje” o vplivu, ki bi ga konflikt med Izraelci in Palestinci lahko imel na prizadevanja za normalizacijo odnosov med Jeruzalemom in Rijadom, še navaja Reuters.

Že mesece se pojavljajo ugibanja, ali bo Savdska Arabija naslednja arabska država, ki bo normalizirala odnose z Izraelom, potem ko so dogovore o vzpostavitvi diplomatskih odnosov s to državo ob podpori ZDA v zadnjih letih sklenili Združeni arabski emirati, Maroko in Bahrajn.

Savdska Arabija ni sicer nikoli priznala Izraela in je dolgo vztrajala, da tega tudi ne bo storila brez pravične rešitve za Palestince in dokler ne bo dosežena rešitev izraelsko-palestinskega spora z dvema državama.

Palestinci poudarjajo, da mora kakršenkoli dogovor med Izraelom in Savdsko Arabijo vključevati tudi njihove pravice, ni pa jasno, v kolikšni meri bi bila skrajno desna izraelska vlada premierja Benjamina Netanjahuja pripravljena popuščati pri svojih stališčih. Netanjahu je sicer septembra dejal, da normalizacijo pričakuje v nekaj mesecih.

STA