Svet Evropske centralne banke (ECB) skladno s pričakovanji danes ni spreminjal osrednjih obrestnih mer za območje z evrom. Je pa v izjavi po seji nakazal na možnost skorajšnjega reza v obrestne mere. Trgi ga trenutno pričakujejo že na naslednjem zasedanju sveta junija.

Osrednja obrestna mera ostaja najvišje od časa pred zadnjo finančno in gospodarsko krizo

Svet ECB je od julija 2022 do lanskega oktobra v rekordnem ciklu zaostrovanja denarne politike desetkrat zapored dvignil osrednje evrske obrestne mere. Od takrat naprej jih je puščal nespremenjene in tako je bilo tudi danes.

Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja tako ostaja pri 4,50 odstotka in s tem najvišje od časa pred zadnjo finančno in gospodarsko krizo. Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom, pa se ni premaknila s štirih odstotkov in s tem z najvišje ravni od uvedbe evra leta 1999. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila medtem ostaja pri 4,75 odstotka.

Bo obrat prišel v juniju?

Se je pa v zadnjih tednih vse bolj okrepilo prepričanje, da bo obrat v denarni politiki sledil že prvi četrtek v juniju, ko se bodo člani osrednjega organa evrske denarne politike sestali naslednjič. Na možnost skorajšnjega znižanja obrestnih mer je danes v izjavi po seji nakazal tudi osrednji organ evrske denarne politike.

Svet ECB tako meni, da so osrednje obrestne mere za evrsko območje na ravni, na kateri veliko prispevajo k sedanjemu procesu zniževanja inflacije, s prihodnjimi odločitvami pa bo svet zagotovil, da bodo ostale dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo treba.

"Če bi s svojo posodobljeno oceno inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike dobil dodatna zagotovila, da inflacija vzdržno upada proti ciljni vrednosti dveh odstotkov, bi bilo primerno, da zniža sedanjo raven restriktivnosti denarne politike," so navedli v svetu. Junija bodo sicer znane najnovejše napovedi ECB za inflacijo in gospodarsko rast.

Svet ECB ob tem vztraja pri uveljavljeni dikciji, da bodo o ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike tudi v prihodnje odločali na podlagi podatkov na vsaki seji posebej. Analitiki in vlagatelji bodo za dodatne signale zdaj prisluhnili predsednici ECB Christine Lagarde. Ta je že po marčni seji izjavila, da bo svet bistveno več o vzdržnosti zniževanja inflacije vedel junija.

STA