Za mnoge Slovence, ki so dopustnikovali na Hrvaškem, je bila vrnitev v ustaljeni delovni ritem rahlo bolj turbulentna, kot prejšnja leta. Zakaj? Ker so se skupaj z njimi, poleg nekaj dodatnih kilogramov, vrnile tudi globe za napačno parkiranje na Hrvaškem. Zaradi spornega pridobivanja osebnih podatkov o slovenskih prekrškarjih informacijska pooblaščenka že vodi inšpekcijski nadzor.
Kdo je komu in kako posredoval podatke?
Slovenci so namreč zaradi parkiranja v različnih mestih na Hrvaškem, prejeli bodisi od hrvaškega notarja predlog za izvršbo, ki ga je v imenu upnika – podjetja s sedežem v Hrvaški, pri hrvaškem notarju vložil hrvaški odvetnik, bodisi od podjetja s sedežem v Londonu poziv, s katerim so bili pozvani na plačilo globe zaradi napačnega parkiranja. Domnevni dolžniki so nato prejeli opomine za plačilo parkirnine s stroški preko slovenskih odvetnikov.
Je bilo pridobivanje podatkov o slovenskih prekrškarjih zakonito?
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pri tem opozarja, da je lahko sporno pridobivanje osebnih podatkov, kadar prekrškarji predhodno od slovenskega odvetnika niso prejeli opomina oziroma pisanja. V teh primerih se namreč poraja vprašanje, ali je tuji upnik zakonito pridobil osebne podatke domnevnih dolžnikov. In prav zato je informacijska pooblaščenka uvedla inšpekcijski nadzor, v katerem preverja zakonitost posredovanja njihovih osebnih podatkov hrvaškim družbam. 
Pa še slaba novica … 
A izsledki inšpekcijskega postopka, kakršni koli že bodo, na sam izvršilni postopek ne bodo imeli neposrednega vpliva. “To pomeni, da morajo prejemniki predlogov za izvršbo kljub pri informacijki pooblaščenki vloženi prijavi, vseeno uveljavljati svoje pravice s pravnimi sredstvi v postopkih pred hrvaškimi notarji, na primer z ugovori, pritožbami …,” še pojasnjuje informacijska pooblaščenka.