Vsi vozniki smo že doživeli tisti zmeden občutek, ko na semaforju pred nami zagori rumena luč in moramo »preračunati« ali naj zavremo ali »potegnemo« skozi, hkrati pa oceniti še poteze drugih udeležencev v prometu. Imam dovolj prostora in časa, da se zaustavim? Kazni za prevoženo rdečo luč niso prav nizke… Bo tisti pred menoj »potegnil« ali zadnji trenutek pohodil zavoro? Bo tisti za menoj uspel pravočasno ustaviti?
Semaforji imajo dve osnovni funkciji
Ker se vsa ta vprašanja postavljajo le, če na semaforju gori rumena luč, bi se nekdo lahko vpraša ali je ta potem sploh potrebna. Seveda je, saj nam daje potreben čas, da se pripravimo na zaviranje oziroma speljevanje. Rešitev težave je torej v tem, kako dolgo naj gori rumena luč. Krajši kot je ta čas, manj časa imamo za odločanje. Iz tega sledi, da bi podaljšanje časa dalo več časa za odločanje, s tem pa naredilo križišča bolj varna.
Mogoče res, da semaforji imajo dve osnovni funkciji. Narediti križišča varna in pretočna. In daljšanje trajanja rumene luči seveda krepko poseže v pretočnost, saj nujno skrajšuje čas ostalih dveh luči, torej rdeče in zelene. Poleg tega pa je raziskava, ki so jo v osemdesetih letih naredili v ZDA pokazala, da dolge rumene luči voznike prej zmedejo kot pa jim pomagajo, saj dilema zavirati ali potegniti še vedno ostaja.
Kako dolgo naj torej sveti rumena luč? Prometni strokovnjaki o tem debatirajo že, verjeli ali ne, 100 let oziroma od prve namestitve rumene luči. Rešitev je namreč več. Ena je recimo ta, da bi rumena luč vedno svetila enako dolgo. Ideja je privlačna zato, ker bi vozniki lahko razvili »občutek« zanjo in lažje odreagirali, težava pa je v tem, da reakcijski čas človeka ni edini parameter, ki ga je potrebno upoštevati. Je cesta na tem odseku ravna ali pa se spušča oziroma dviguje, kakšna je omejitev hitrosti na tem delu, koliko voznih pasov ima cesta in kam vse je z nje na semaforju mogoče zaviti… parametrov je veliko. Je potrebno upoštevati res vse? Nekateri strokovnjaki menijo, da bi bilo pri izračunu dolžine rumenega intervala dovolj, če bi se upoštevale le omejitve hitrosti na teh odsekih, drugi, ki jih je več, pa za izračun predlagajo tako imenovano kinematično enačbo, ki upošteva povprečen reakcijski čas voznikov, hitrost vozil oziroma omejitev na tem odseku, zaviralni čas, ter gravitacijski »delež«, kjer je upoštevano dvigovanje oziroma spuščanje ceste.
Na ta način je mogoče dobiti dokaj uporabne rezultate, niso pa idealni, posebej v križiščih z več voznimi pasovi in odcepi – če zavijamo levo ali desno pripeljemo v križišče z nižjo hitrostjo kot če gremo naravnost. Več v spodnjem videu.
Vir: t3tech
