Del delegacije nedavnega solidarnostnega obiska v Ukrajini, kamor so se med 28. septembrom in 3. oktobrom odpravili predsedniki parlamentarnih odborov za evropske zadeve držav članic EU in podpredsednik Evropskega parlamenta Othmar Karas, je bil Franc Breznik, poslanec državnega zbora iz Slovenskih goric in predsednik Odbora za zadeve Evropske unije.

Franc Breznik, ki je na obisku, ki so ga izvedli v popolni tajnosti, zastopal slovenski parlament, je ob prihodu v Ukrajino dejal: “Tu sem, ker sem leta 1991 kot mlad vojak tudi sam branil svojo domovino, ko je bila napadena. Vem, kako se počutite. Slovenija ve, kako se počutite. Zato vas je ob napadu na vašo domovino tudi najbolje razumel takratni predsedujoči Evropskemu svetu Janez Janša, ki je sprožil zgodovinski obisk podpore vašemu skupnemu boju za svobodo in ozemeljsko neodvisnost Ukrajine. Tudi ta zgodovinski obisk parlamentarne dimenzije odborov za zadeve EU je nadaljevanje naše skupne poti in našega skupnega boja proti imperiju zla, ki ga predstavlja Putinov režim.”

Na obrobju Kijeva je vojno območje

Breznik nam je povedal, da posledice vojne v Kijevu, kjer je bil skupaj z delegacijo 30. septembra, niso tako izrazito vidne, drugače pa je v njegovem predmestju. So pa bili ves čas obiska sproženi protiletalski alarmi. »Od delegacije sem iz Ukrajine odpotoval zadnji. Naslednji dan sem ob posebnem varnostnem spremstvu odšel še na obrobje Kijeva, kjer sem si ogledal posledice vojne. Videl sem uničena naselja, požige, rope, zažagane oklepne enote, in to ne samo ukrajinske, ampak tudi ruske vojske. Prav tako iznakažene mlade ljudi, ki so jih poškodovale kasetne bombe in ostalo nekonvencionalno orožje, s katerim agresor krši ženevske in haaške konvencije. Najhuje pa je bilo slišati, da obstaja velika možnost Putinovega taktičnega atomskega napada in da bi lahko bila bomba izstreljena tudi iz Belorusije. To je javno povedal ukrajinski obrambni minister. Govori se o bombi krajšega, nekajkilometrskega dosega.” Dodaja, da so vsa ministrstva, ki so jih obiskali, zaščitena z vrečami peska, ki so jih namestili tudi znotraj objektov. Dostop do pomembnejših zgradb je sicer onemogočen s fizičnimi ovirami, na ulicah je vojska.

Breznik se je ob uradnih pogovorih tudi zasebno pogovarjal Vitalijem Kličkom, nekdanjim svetovnim boksarskim prvakom, danes županom Kijeva, ki mu je povedal, da mesto potrebuje reševalna vozila, avtobuse in ostalo pomoč, hkrati pa se je zahvalil Sloveniji za njen doprinos k pomoči. Delegacija se je srečala tudi s podpredsednico vlade za evropske in evroatlantske integracije Ukrajine Olgo Štefanišino in obrambnim ministrom Oleksijem Reznikovom. Srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim je bilo oteženo zaradi stalnih alarmov, ki so naznanjali mogočo nevarnost.

Predsedniki parlamentarnih odborov so podpisali skupno izjavo

V sklopu solidarnostnega obiska v Ukrajini so predsedniki parlamentarnih odborov za zadeve EU in za zunanje zadeve podpisali skupno izjavo, v kateri so izrazili podporo ozemeljski celovitosti Ukrajine. Omenjene izjave sicer ni sopodpisal predsednik slovenskega odbora za zunanjo politiko Predrag Baković.

Mi, vodje in člani odborov za evropske zadeve parlamentov držav članic EU in prvi podpredsednik Evropskega parlamenta ob našem solidarnostnem obisku v Ukrajini, 30. septembra 2022, ponovno poudarjamo našo močno podporo suverenosti, neodvisnosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja.

Ob sklicevanju na zgodovinsko odločitev Evropskega sveta z dne 23. junija 2022, da se Ukrajini podeli evropska perspektiva in status kandidatke za članstvo v EU, s katerim se je Unija zavezala k vsej potrebni podpori Ukrajini na področjih, ki jih je opredelila Evropska komisija, kar bi omogočilo čimprejšnji začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino, poudarjamo našo pripravljenost dejavno podpirati pristopni proces. To izrecno velja tudi za ukrepe pred začetkom pristopnih pogajanj.

Ostajamo zavezani k nadaljevanju naše politične, vojaške, gospodarske in humanitarne podpore Ukrajini v njenem boju proti ruski oboroženi agresiji. Zmaga Ukrajine v tej vojni je izjemnega pomena tako zanjo kot za vse demokracije po svetu. Ukrajina brani varnost in stabilnost evroatlantskega prostora, našo skupno varnost in stabilnost ter naše skupne vrednote.

Najostreje obsojamo neizzvano in neupravičeno vojno Ruske federacije proti Ukrajini. Od Rusije zahtevamo, da nemudoma prekine vse vojaške dejavnosti v Ukrajini in brezpogojno umakne vse sile in vojaško opremo s celotnega mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine. Poudarjamo, da vojaška agresija in invazija pomenita resno kršitev mednarodnega prava, zlasti Ženevske konvencije, njenih dodatnih protokolov in Ustanovne listine ZN.

Ponovno poudarjamo našo podporo vsej obrambni pomoči ukrajinskim oboroženim silam vključno s tistimi, ki jih posamezno ponujajo države članice EU prek Evropske mirovne pomoči (EPF) in drugi mednarodni partnerji ter pozivamo k nadaljnjemu povečanju konkretnih prispevkov za nujno okrepitev obrambne zmogljivosti Ukrajine.

Ostro obsojamo poskuse Rusije, da organizira navidezne referendume v začasno zasedenih regijah Ukrajine. Rezultati teh referendumov bodo nični in neveljavni. Mednarodna skupnost ne bo priznala teh zrežiranih predstav, katerih cilj je legitimizirati ruske teritorialne igre kot del njene agresije proti Ukrajini. Ta nastop nima nobene zveze z izražanjem volje in nima nobenih posledic za upravno-teritorialni sistem in mednarodno priznane meje Ukrajine.

Poudarjamo, da regije Lugansk, Doneck, Zaporožje in Herson, tako kot ukrajinski Krim, ostajajo suverena ozemlja Ukrajine.

Pozivamo vse relevantne države, da pripravijo zaključke o resničnih ruskih namerah in da povečajo svojo podporo Ukrajini pri zoperstavljanju ruski agresiji, namesto da se poslužujejo dejanj pod krinko želje po vlogi mirovnih posrednikov, ki jih Rusija ne potrebuje.

Pozivamo vse države in mednarodne organizacije, naj nemudoma obsodijo nezakonita dejanja Kremlja na začasno zasedenih ozemljih Ukrajine in okrepijo izolacijo Rusije.

Pozivamo partnerje, da dajo Rusiji jasno vedeti, da bo edini odgovor na ruske poskuse priključitve ozemelj, izsiljevanja in ultimatov pomenilo le povečanje podpore Ukrajini, tako da bo Ukrajina prevladala nad agresorjem.

Othmar KARAS, prvi podpredsednik Evropskega parlamenta

David SMOLJAK, predsednik Odbora za evropske zadeve, Češka

Yves CRUCHTEN, predsednik odbora za evropske zadeve, Luksemburg

Eva Kjer HANSEN, predsednica odbora za evropske zadeve, Danska

Franc BREZNIK, predsednik Odbora za evropske zadeve, Slovenija

Angel TÎLVĂR, predsednik odbora za evropske zadeve, Romunija

Satu HASSI, predsednik velikega odbora, Finska

Proti POOLAMETS, podpredsednica odbora Evropske unije, Estonija

Lucija PUTTRICH, članica odbora za zadeve EU Bundesrat, Nemčija