Včasih so gregorjevo praznovali na prvi pomladni dan, zato se je uveljavila misel, da se na ta praznik ženijo ptički. Šega spuščanja luči po vodi je nasledila predkrščansko obredje, pri katerem so na ali v vodo dali ogenj. Ogenj je bil Perunov atribut, prav tako les in smola. Voda je bila Velesova, njegove so tudi korenine. Z obredom, pri katerem so ljudje ogenj, ki so ga obvladovali, dali v vodo ob prehodu iz starega v novo leto v svetu, vzpostavili nov red in s tem dejanjem – po verovanju – naravi dali moč novega rojevanja.
Priljubljena šega
Šega spuščanja gregorčkov, kot jo poznamo iz virov 19. in prve polovice 20. Stoletja, najdenih na Slovenskem, se je razvila v 15. Ali 16. stoletju, ko so rokodelci začeli v zimskem času delati ob luči, zato je izvor spuščanja luči po vodi starejši od šege, ki jo, tako navajajo slovenski viri, povezujemo s spuščanjem gregorčkov. Običaj je prisoten tudi drugod, Nemci denimo, poznajo pregovor: »Gregoru macht den Tag gleich der Nacht«, v slovenskem prevodu »Gregor naredi dan enak noči«.
Ponekod po Gorenjski in v okolici Ljubljane se na predvečer gregorjevega spušča gregorčke – hiške, cerkvice, barčice in druge predmete, v katerih je luč, ki jo daje sveča ali ogenj, ki s tem naznanjujejo prihod dela leta, ko je sonce dovolj dolgo na obzorju, da rokodelcem ni treba več delati ob luči. Takrat se »luč vrže v vodo«, šega pa se je preoblikovala v prireditev. Dandanes šego obujajo otroci z izdelovanjem in spuščanjem hišic iz različnih materialov z gorečimi svečami v njih.
Ponekod po Gorenjski in v okolici Ljubljane se na predvečer gregorjevega spušča gregorčke – hiške, cerkvice, barčice in druge predmete, v katerih je luč, ki jo daje sveča ali ogenj, ki s tem naznanjujejo prihod dela leta, ko je sonce dovolj dolgo na obzorju, da rokodelcem ni treba več delati ob luči.
Gregorjevo je julijanski koledar obeleževal na prvi pomladni dan 21. marca, danes, po gregorijanskem koledarju, pa ga slavimo 12. marca. Spuščanje luči po vodi je znano marsikje po svetu, pri nas pa ga najbolje poznajo v Tržiču, Kropi, Kamni Gorici in Železnikih.
Izraz gregorčki, s katerimi so označeni predmeti, ki jih ljudje spuščajo po vodi na predvečer goda, se je uveljavil že v zadnji tretjini 20. stoletja; predmeti z dodanimi svečami ali lučmi drugih vrst in so izdelani za namen spuščanja po vodi.
V času epidemije malo drugače
Tudi v času epidemije so se spomnili na praznovanje gregorjevega, a letos malce drugače. Gregorčki so zaplavali po virtualni strugi, ki so jo pripravili v tržiškem vrtcu. Že od 5. marca pa so razstavljeni v izložbah tržiških lokalov in v Galeriji Atrij Občine Tržič. Tam si je mogoče ogledati tudi gregorčke iz zbirke Tržiškega muzeja. Prav tako je tradicija gregorjevega zajeta na zunanjih panojih.
V Mariboru so praznovanje gregorjevega otrokom in odraslim pripravili v Zavodu Mars, to soboto s spletnimi ustvarjalnimi izzivi in z obujanjem starih ljudskih iger.
V Mariboru so praznovanje gregorjevega otrokom in odraslim pripravili v Zavodu Mars, to soboto s spletnimi ustvarjalnimi izzivi in z obujanjem starih ljudskih iger.
