Marko Potrč Slovenijo in predvsem Maribor pogreša, vendar o vrnitvi v kratkem še ne razmišlja: »O tem kdaj se nameravamo vrniti, je še prezgodaj govoriti. Gre za osebno in poslovno odločitev.«

»Pripravljen sem delati in nikoli mi to ni bilo težko. Če zdaj doma v Sloveniji nimam priložnosti za to, bom delal v tujini. Če grem v tujino, grem tja, kjer je življenje najbolj normalno. Dvajset let dela je šlo sicer čez noč v nič, a ni mi bilo težko začeti na novo. Ko bodo stvari dobro stekle in bo čas pravi, se bomo vrnili.«

Kljub temu pa z veseljem dela na radiu, pravi, da gre za posebno ljubezen in delo zdaj opravlja na daljavo. »Zjutraj sem posnel stvari za radio, zdaj me čakata še dve montaži, potem pa grem normalno ven po opravkih.«

Delo na radiu ni dovolj

Delo na radiu zanj predstavlja posebno ljubezen, ki pa jo za zdaj opravlja na daljavo, javlja se namreč iz novega doma. »Radio na srečo ostaja, kot medij ga imam izredno rad in na ta način tudi ostajam v stiku z domom. Za preživetje pa to ni dovolj, zato delam še druge stvari.«

Tukaj živimo povsem normalno življenje, otroci imajo pravico do izobrazbe in vseh obšolskih dejavnosti in to brez črt po tleh šolskih hodnikov, brez mask in neživljenjskih ukrepov, pa ni nobene apokalipse.

Poleg radijskega dela in drugih projektov namerava Potrč zainteresirano javnost o dejanskem življenju na Švedskem še vedno obveščati preko objav na Facebook profilu. Te sicer vedno znova dvignejo veliko prahu in naletijo tako na odobravanje kot tudi na obsojanje.

»Moj namen je, da ljudem pokažem dejansko sliko, izkušnjo iz prve roke. Naši politiki in govorci radi govorijo, kako so Švedi drugačni. Sam se vprašam, pa o kom to dejansko govorite, a o ljudeh na severu sredi gozda?«

Naši politiki in govorci radi govorijo, kako so Švedi drugačni. Sam se vprašam, pa o kom to dejansko govorite, a o ljudeh na severu sredi gozda?

Potrčeva otroka trenutno uživata zimske počitnice, sicer pa življenje poteka po ustaljenih tirnicah.

»Tukaj živimo povsem normalno življenje, otroci imajo pravico do izobrazbe in vseh obšolskih dejavnosti in to brez črt po tleh šolskih hodnikov, brez mask in neživljenjskih ukrepov, pa ni nobene apokalipse.«