Po dvotedenskem prehodnem obdobju je v Nemčiji z današnjim dnem odpravljena velika večina ukrepov, ki so bili v minulih dveh letih namenjeni zajezitvi pandemije covida-19. Odpravo omejitev predvideva zvezna zakonodaja, ki jo je pred dvema tednoma sprejel nemški parlament, na ravni zveznih dežel v pa je sicer nekatere od njih še mogoče podaljšati.

Izjeme so na mednarodni ravni, v posameznih zveznih deželah in ustanovah

Oba domova nemškega parlamenta sta pred dvema tednoma – kljub nasprotovanju opozicije in več predsednikov deželnih vlad – glasovala za odpravo omejitev, ki jo je predlagala vlada kanclerja Olafa Scholza. Nova zakonodaja je sicer v veljavo stopila takoj po potrditvi, a so lahko nato zvezne dežele izkoristile prehodno obdobje za dejansko odpravo vseh ukrepov.

Z današnjim dnem je tega prehodnega obdobja konec. Na zvezni ravni ostaja obvezna le še uporaba mask na letalih in mednarodnih vlakih, same zvezne dežele pa se lahko poleg tega odločijo še za obvezne maske v zdravniških ordinacijah, domovih za ostarele in v javnem prometu ter za obveznem testiranju v zdravstvenih ustanovah in šolah. Poleg tega se lahko podjetja, trgovine in druge ustanove same zase odločijo za ohranitev ukrepov, kot je obvezna uporaba mask.

Le v dveh zveznih deželah, Hamburgu in Mecklenburgu-Predpomorjanski, ostajajo v veljavi še strožji zaščitni ukrepi, in sicer na podlagi izjeme, ki jo dovoljuje zvezna zakonodaja o nalezljivih boleznih. Izjemo lahko izkoristijo območja, kjer se novi koronavirus najhitreje širi in kjer se to odraža tudi na preobremenjenosti bolnišnic.

Samo 30 odstotkov Nemcev mask v trgovini ne bo več uporabljalo

Po raziskavi javnomnenjskega inštituta Insa sicer kar 63 odstotkov Nemcev želi prostovoljno še naprej uporabljati zaščitne maske v trgovinah. Le slabih 30 odstotkov jih je odgovorilo, da mask v trgovinah ne bodo več uporabljali.

Število novih okužb sicer v Nemčiji ostaja visoko, a se zadnje čase zmanjšuje. V soboto so v državi potrdili dobrih 74.000 novih primerov. Dva odmerka cepiva je prejelo približno 76 odstotkov prebivalcev, slabih 59 odstotkov se jih je odločilo tudi za tretji odmerek.

STA