V Münchnu v senci ukrajinske krize poteka varnostna konferenca, vodilni svetovni forum o globalni varnostni politiki, na kateri je okoli 30 voditeljev držav in vlad ter predstavniki več mednarodnih organizacij. Slovenijo zastopa predsednik Borut Pahor in ministra za zunanje zadeve ter obrambo Anže Logar in Matej Tonin.

Slovenija v pomoč z opremo

Minister za obrambo je danes v izjavi opozoril, da so se zadeve na vzhodu Ukrajine začele premikati v napačno smer. Posvaril je, da želi ruska stran očitno ustvariti vzdušje, da bi lahko posredovala v tem delu Ukrajine. Je pa poudaril, da zavezniki še vedno zasleduje možnost dialoga, čeprav bo verjetno tudi čas pokazal, ali bodo morali realizirati grožnje sankcij, so sporočili z ministrstva.

Kot je še dodal, Ukrajina trenutno pričakuje predvsem vojaško in ekonomsko podporo. Pri čemer Slovenija ne bo pošiljala ubojnih sredstev, se je pa odzvala na prošnjo materialne pomoči, je pojasnil.

Johnson podobno kot Biden svari pred rusko grožnjo

Boris Johnson, predsednik vlade Združenega kraljestva, je na konferenci spregovoril o ruski grožnji, za katero meni, da je že neizogibna in velika, poroča BBC: “Bojim se reči, da gre za načrte za nekaj, kar bi lahko bila res največja vojna v Evropi po letu 1945. Vsi znaki kažejo, da se je načrt za to že začel“.

Johnson je dejal, da obveščevalne informacije napeljujejo k temu, da namerava Rusija napasti Ukrajino. Ta invazija bi naj prišla vse do ukrajinske prestolnice. 

Pri tem je opozoril na pomembnost človeških življenj, ki bodo v primeru vojne izgubljena. Dodal je, da bi morali razmisliti ne samo o morebitni izgubi življenj Ukrajincev, temveč tudi “mladih Rusov”

Nasilje na vzhodu Ukrajine se zaostruje

Proruski separatisti v ukrajinskih regijah Doneck in Lugansk trdijo, da so ukrajinske sile danes ponoči večkrat obstreljevale vasi na njihovi strani frontne črte. Tudi ukrajinska vojska je davi navedla vrsto kršitev prekinitve ognja s strani separatistov. O novih žrtvah danes zaenkrat ne poročajo, sta pa bila v soboto na območju po navedbah Kijeva ubita dva ukrajinska vojaka.

Navedb tako ene kot druge strani ni mogoče neodvisno preveriti, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Podatki, ki jih zbirajo opazovalci Ovseja na nemirnem območju, potrjujejo, da se razmere tam nevarno zaostrujejo.

V zadnjih dneh se je tako število kršitev premirja močno povečalo, samo v soboto so jih našteli več kot 1500, od tega skoraj 1000 v Lugansku in skoraj 600 v Donecku.

Pred granatami bežal notranji minister

Med drugim je moral pred granatami v soboto bežati ukrajinski notranji minister Denis Monastirski, ki je obiskal vojake na vzhodni frontni črti. Samo nekaj minut potem, ko je novinarjem zatrdil, da so v Kijevu “pripravljeni na vse scenarije“, ga je namreč preletelo več izstrelkov in nedaleč stran je odjeknilo več eksplozij. Minister in njegovo spremstvo so se zato pognali v beg in si hitro poiskali zavetje, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je medtem v soboto odločno kot “lažne” zavrnil trditve Rusije, da naj bi nekaj ukrajinskih topniških granat padlo na ozemlje Rusije nedaleč od meje z Ukrajino in povzročilo gmotno škodo.

Mednarodni odbor Rdečega križa opozarja, da je situacija nevarna. Poziva k zaščiti civilistov, ujetih v konflikt na vzhodu Ukrajine, ki je terjal že okoli 14.000 življenj. Skrbijo ga tudi težave pri oskrbi s pitno vodo in drugimi nujnimi potrebščinami na območju, saj je bila v nasilju med drugim poškodovana pomembna infrastruktura, piše dpa.